Zadnji mesec gobe rastejo kot za stavo. Ljudje jih iz gozdov nosijo polne košare, jih kuhajo, pražijo, pečejo, vlagajo, podarjajo sosedom, fotografirajo in fotografije objavljajo na družbenih omrežjih. »Gozdarska inšpekcija pregleduje FB-profile,« je pred tedni na družabnem omrežju objavil nekdo, ki je hotel podražiti svoje prijatelje.

Pa to ne drži. Ko smo o nadzoru nad gobarji spraševali ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, smo iz njihove službe dobili pojasnilo, da je prioriteta dela gozdarske inšpekcije nadzor nad izvajanjem sanitarne sečnje, nadzor nad nabiranjem gob pa izvaja le občasno na podlagi prijav. »Gozdarska inšpekcija hkrati z nadzorom nabiranja gozdnih sadežev in plodov izvaja še nadzor vožnje v naravnem okolju. V letošnjem letu je izvedla šest nadzorov nabiranja gob, pri tem so bili izrečeni zaradi kršitev določb uredbe o varstvu samoniklih gliv štirje opomini in štiri opozorila,« so dodali. Sicer nad določbami poleg omenjene gozdarske inšpekcije bdi še inšpekcija za varstvo okolja in nadzorne službe za varstvo parkov.

Da bi kakšnega brezvestnega gobarja kontrolirali inšpektorji za okolje, je še manjša verjetnost kot v primeru gozdarske inšpekcije, saj so iz Inšpektorata RS za okolje in prostor na naše vprašanje o letošnjih nadzorih poslali podatek za leto 2014, ko so zaznali 15 nabiralcev gob, pri katerih pa niso zaznali kršitev. To pomeni, da letos očitno niso izvajali tovrstnih nadzorov.

RAZSTAVA GOB

Da je gobarjenje na Dolenjskem zelo priljubljen šport, dokazuje zelo dober obisk razstave Gobarskega društva Novo mesto v novomeškem nakupovalnem središču Qlandia. Člani omenjenega društva, ki ima dobrih 100 članov, so minuli vikend na ogled postavili kar 130 vrst gob.

DOBRA BERA – PRAVA MERA

Mitja Novak, eden od determinatorjev (to so strokovnjaki za prepoznavanje gob), je pojasnil, da največ ljudi v bolnišnici ne pristane zaradi strupenih ali smrtno strupenih gob, ampak jih tja pripeljejo najbolj priljubljene gobe, npr. orjaški dežnik. »Problem je v tem, da se jih dobro najejo, potem pa je dovolj že liter vode, da dobiš prebavne motnje. Problem je prevelika količina zaužitih gob!« Ocenjuje, da smo Slovenci v povprečju kar dobri poznavalci gob, otroci, ki končajo osnovno šolo, jih poznajo med 30 in 40. »Na tem področju so boljši samo gurmanski narodi, kot so Italijani in Francozi.«

Vse nabiralce gob opozarja, naj nabirajo zgolj tiste, za katere so 100-odstotno prepričani, da jih poznajo. Ob tem za primer, kako hitro lahko pride do zamenjave, pokaže zeleno mušnico (najbolj znano strupeno gobo pri nas) in rjavo-zeleno golobico. »Za tistega, ki ju pozna, je razlika velika, kdor pa ni pozoren ali če ima pri sebi le klobuk, je zamenjava zelo enostavna.« Možne posledice? Samo en primerek zelene mušnice lahko povzroči smrt odraslega človeka zaradi odpovedi jeter in ledvic.

Uredba o varstvu samoniklih gliv med drugim določa, da posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob, poleg tega je treba gobe grobo očistiti na rastišču, prenašati jih je dovoljeno le v trdni in zračni embalaži.

PREBAVNE MOTNJE

Strokovna direktorica brežiške bolnišnice Mojca Savnik Iskra je za Dolenjski list povedala, da letos k sreči v njihovi bolnišnici niso zabeležili nobenega primera zastrupitve z gobami.

»Večina strupenih gob povzroči le prebavne motnje. Simptomi in znaki zastrupitve se pojavijo v dveh urah po zaužitju. Zastrupljeni s temi gobami potrebujejo le simptomatično zdravljenje (lajšanje težav in nadomeščanje izgubljene tekočine zaradi bruhanja in driske). Najbolj nevarna je zastrupitev z zeleno mušnico, ki lahko vodi do odpovedi jeter in ledvic ter smrti. Težave nastopijo pri zastrupljenem šele po šestih urah po zaužitju. Ti zastrupljenci morajo biti hospitalizirani, potrebujejo specifično zdravljenje.«

LETOS VEČ BLAŽJIH ZASTRUPITEV

Namestnik predstojnika internega oddelka Splošne bolnišnice Novo Mesto Boštjan Kersnič je povedal, da so v zadnjem času zabeležil kar nekaj zastrupitev z gobami. »Te so bile nenamerne in v blažjih oblikah, tako da smo bolnikom predpisali le simptomatsko zdravljenje.«

V primeru kakršnihkoli težav po zaužitju gobjega obroka je treba čim prej poklicati osebnega ali dežurnega zdravnika. »V primeru zelo izrazitih znakov, kot so bruhanje, huda driska, slabost, izčrpanost in znaki dehidracije, se je najbolje napotiti v urgentni center. Morda bodo namreč nujni dodatni ukrepi, kot sta izpiranje želodca in nadaljevanje terapije z aktivnim ogljem ali odvajali. V hujših primerih zdravnik bolnika sprejme v bolnišnico, kjer bodo nadzirali njegovo stanje in ga simptomatsko zdravili,« pojasnjuje Kersnič in doda, da je pri domači oskrbi kot prva oblika samopomoči zelo uporabno aktivno oglje (zmanjša količino absorbiranega strupa), koristno je bruhanje, saj telo na ta način izloči gobe.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu, 5. oktobra 2017.