Profimedia

Kar 73 odstotkov vprašanih meni, da njihova država koristi od članstva v EU, kar je eden najvišjih deležev do zdaj. Polovica (50 odstotkov) Evropejcev verjame, da EU pozitivno vpliva na njihovo vsakdanje življenje, tretjina ta vpliv ocenjuje kot nevtralen, 18 odstotkov pa kot negativen.

Chat Controll

Slovenija sprejela odločitev o totalnem nadzoru spletnih komunikacij

Medtem se zaupanje v EU povečuje, več kot polovica vprašanih (53 odstotkov) ima o EU pozitiven vtis, skoraj polovica (42 odstotkov) jih meni, da unija plove v pravo smer. Še posebej optimistični so mladi med 15. in 24. letom, saj jih kar 72 odstotkov verjame v boljšo prihodnost EU.

Največja skrb visoki stroški in inflacija

Kljub temu prebivalce še vedno skrbijo nekateri izzivi. Največja težava ostajajo visoki življenjski stroški in inflacija (41 odstotkov vprašanih), sledijo vprašanja varnosti in obrambe (34 odstotkov) ter boj proti revščini in družbeni izključenosti (31 odstotkov).

Sporazum EU-Mercosur

Bomo v Sloveniji kupovali meso, proizvedeno s krutimi metodami proizvodnje?

Velika večina (90 odstotkov) ljudi pričakuje, da bodo države članice bolj sodelovale pri reševanju globalnih izzivov, EU pa naj bi igrala pomembnejšo vlogo pri zaščiti državljanov pred globalnimi krizami in varnostnimi grožnjami (68 odstotkov).

Velika večina (91 odstotkov) jih tudi meni, da bi moral Evropski parlament imeti poln dostop do orodij in informacij, da bi lahko učinkovito nadziral porabo evropskih sredstev.

Več projektov naj se financira na ravni EU

Čeprav večina ljudi ne pozna podrobnosti večletnega finančnega okvira EU, pa jih skoraj dve tretjini (73 odstotkov) podpira idejo, da bi EU imela več lastnih virov prihodkov, na primer prek davkov na onesnaževanje ali dobičke velikih podjetij.

Obramba stare celine

Von der Leyen in Rutte postavljata dronski zid Evrope

Za dolgoročni proračun EU oziroma večletni finančni okvir (MFF) je sicer slišalo le 36 odstotkov vprašanih. Več kot tri četrtine (78 odstotkov) jih vseeno meni, da bi moralo biti več prihodnjih projektov financiranih skupno na ravni EU, ne da so prepuščeni posameznim državam.

Velika večina (90 odstotkov) vprašanih od evropskega proračuna pričakuje predvsem večjo preglednost, učinkovitost in prilagodljivost.