Arhiv Štajerskega Tednika

»Vse se je začelo 5. novembra, takrat sem odigral zadnjo tekmo (proti Dundalku v Evropski ligi, rezultat je bil 4:3 za Rapid, op. a.). Začutil sem bolečine v grlu, prva diagnoza zdravnikov je bila angina, dobil sem antibiotike. Po petih dneh jemanja ni bilo nič bolje, za nameček sem dobil rdečico na koži, zato so prvič posumili na mononukleozo. Poslali so me na analizo krvi, ki je sum potrdila. Razen bolečin v grlu, ki so sicer vztrajale kakšnih sedem dni, sem se počutil kar v redu. Po tednu se je to izboljšalo in na videz je bilo vse v redu. Trenutno je glavni problem ta, da imam nekoliko povečano vranico, zato še ne morem začeti trenirati na polno. Pri kontaktih bi bila prevelika nevarnost, da bi vranica počila. Kakšne terapije za to bolezen pa ni, razen seveda počitka. Možno je, da se še pojavi kakšna utrujenost, kaj drugega pa ni pričakovati. V tem trenutku pa nihče ne zna predvideti, koliko časa naj bi ta bolezen trajala, po izkušnjah drugih so časovni okvirji različni, od kakšnega tedna pri nekaterih, drugi so se z njo borili tudi več mesecev. To trenutno zame pomeni precej negotovosti,« je začetek nove bolezenske izkušnje opisal Deki, ki je v tem času večinoma preživljal doma. Kaj drugega mu ob zaprtju lokalov in trgovin zaradi ukrepov ob koronavirusu tudi ni preostalo.

Preberite več v Štajerskem Tedniku