Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen. V Sloveniji jo letno doživi več kot štiri tisoč ljudi. Smrtnost je zelo visoka, tistim, ki možgansko kap preživijo, pa jim lahko pusti hude posledice. Izredno veliko jih ostane invalidov, pa tudi okrevanje je dolgotrajno, kar bistveno vpliva na kakovost življenja bolnika in svojcev. Možganska kap je še vedno tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. Manj kot polovica pa se jih ponovno vključi v delo in normalo zaživi.

##IMAGE-868313##

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije ob evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi spodbujata k bolj zdravemu načinu življenja, da bi se čim bolj izognili dejavnikom tveganja.
Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic je po eni strani zelo pomembna preventiva, zdrav način življenja, zdrava prehrana, dovolj gibanja ter izogibanje cigaretam in drugim nezdravim razvadam, po drugi strani pa je ključno prepoznati znake možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepati.

Metoda GROM
In kako prepoznamo prve znake možganske kapi?
Po metodi GROM, ki velja za najbolj preprosto in zanesljivo.
G – govor (prizadet govor)
R - roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)
O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)
M – minuta (takoj pokliči 112)

Ukrepati je treba hitro in pravilno, saj je uspešnost zdravljenja odvisna od tega, kako hitro bolnik pride do zdravnika. Predvsem pa ne smemo čakati, da bodo pomagali drugi, pravi Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Dodaja pa, da je dobro vedeti prej naštete pokazatelje, kajti, verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem ali v delovnem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo.