Vsak četrti Slovenec ima to zdravstveno težavo. Ali ste med njimi?
Spomladi, ko narava zacveti, se za mnoge začne obdobje kihanja, srbečih oči in zamašenega nosu.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Alergije so danes ena najpogostejših kroničnih bolezni, število bolnikov pa v Evropi in Sloveniji še vedno narašča. Strokovnjaki opozarjajo, da k temu prispevajo način življenja, okoljski vplivi in tudi podnebne spremembe.
Nevidna epidemija sodobnega časa
Za številne ljudi je pomlad najlepši del leta. Drevesa cvetijo, dnevi so daljši, narava se prebuja. Toda za vedno več ljudi to obdobje pomeni začetek težav, ki se ponavljajo vsako leto. Solzne oči, srbenje v nosu, kihanje in utrujenost so značilni znaki spomladanskih alergij.
Alergijske bolezni danes sodijo med najpogostejše kronične zdravstvene težave v razvitem svetu. Po podatkih strokovnjakov ima v Sloveniji eno izmed oblik alergije približno četrtina odraslih, pri otrocih pa je delež še višji. Podobni trendi so tudi drugod po Evropi, kjer se alergije širijo zlasti v urbanem okolju.
Statistika kaže, da ima do petina Evropejcev občasni alergijski rinitis, približno 15 odstotkov ljudi pa trpi za trajno obliko te bolezni. Alergijski rinitis ali seneni nahod je zato eden najpogostejših razlogov za obisk zdravnika v spomladanskih mesecih. Med alergijskimi boleznimi je pogost tudi atopijski dermatitis, ki se pojavlja pri 13 do 37 odstotkih otrok in mladostnikov. Pri odraslih je nekoliko redkejši, vendar ga ima še vedno nekaj odstotkov ljudi.
Alergije pa niso omejene le na kožo ali nosno sluznico. Pri delu bolnikov se razvije tudi astma. V Evropi ima astmo približno 5 do 10 odstotkov ljudi, število obolelih pa se v razvitih državah vsako leto povečuje. Raziskave kažejo, da se število bolnikov z astmo poveča za približno štiri odstotke na leto.
Poleg teh bolezni so razmeroma pogosti tudi kontaktni dermatitis, akutna urtikarija in angioedem. S koprivnico ali oteklinami kože se vsaj enkrat v življenju sreča velik del populacije.
Zakaj alergije naraščajo
Razlogov za naraščanje alergijskih bolezni je več, znanstveniki pa menijo, da gre za kombinacijo genetskih in okolijskih dejavnikov.
Veliko pozornosti namenjajo tako imenovani higienski hipotezi. Ta predpostavlja, da otroci danes odraščajo v precej bolj sterilnem okolju kot prejšnje generacije. Ker so manj izpostavljeni bakterijam in drugim mikroorganizmom, se njihov imunski sistem razvija drugače in lahko pretirano reagira na sicer neškodljive snovi.
Na pojav alergij vplivajo tudi spremembe življenjskega sloga. Ljudje preživijo več časa v zaprtih prostorih, manj so v stiku z naravo, prehrana pa je pogosto bolj industrijsko predelana. Tudi onesnažen zrak in prometni izpusti lahko dražijo dihala ter povečujejo občutljivost na alergene.
Pri razumevanju alergij je pomembno razlikovati med več pojmi, ki jih pogosto zamenjujemo. Alergija pomeni odziv imunskega sistema na snov, ki je za večino ljudi povsem neškodljiva. Pri preobčutljivosti snov deluje močnejše, kot bi sicer – na primer, nekdo lahko po skodelici kave občuti izrazito tresenje ali razbijanje srca. Intoleranca pa pomeni, da telo določene snovi ne prenaša dobro, pri tem pa imunski sistem ne sodeluje. Tipičen primer je laktozna intoleranca. Čeprav se simptomi včasih zdijo podobni, alergija in intoleranca nista enaka pojava.
Otroci so najbolj prizadeti
Alergijske bolezni se pogosto začnejo že v otroštvu. Pediatri opozarjajo, da so danes med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi pri otrocih.
Pri številnih otrocih se najprej pojavijo kožne težave, kot je atopijski dermatitis. Kasneje se lahko razvijejo alergije na hrano, alergijski nahod ali astma. Ta zaporedja zdravniki včasih opisujejo kot alergijski pohod.
Otroci z alergijskim nahodom imajo lahko težave s spanjem, koncentracijo in telesno aktivnostjo. Ker dihajo skozi usta, se hitreje utrudijo, kar lahko vpliva tudi na uspešnost v šoli.
Pri alergijah na pelod se pogosto pojavljajo tudi navzkrižne reakcije. To pomeni, da se imunski sistem ne odzove le na cvetni prah, temveč tudi na določena živila. Pri ljudeh, ki so alergični na pelod breze, se lahko denimo pojavi srbečica ali rahlo otekanje v ustih, ko pojedo jabolko ali korenje. Razlog je v tem, da so beljakovine v pelodu in nekaterih živilih po zgradbi podobne, zato jih imunski sistem prepozna kot enak alergen.
Znane so tudi druge povezave. Ljudje z alergijo na pelin lahko reagirajo na nekatere začimbe, pri alergiji na pršice pa se lahko pojavijo reakcije na školjke. Simptomi navzkrižnih alergij so zelo različni. Pri nekaterih se pojavi le blaga srbečica v ustih, pri drugih pa tudi prebavne težave ali težave z dihanjem.
Podnebje podaljšuje sezono peloda
Spomladi so alergiki najbolj izpostavljeni cvetnemu prahu dreves. Med prvimi zacvetijo leska in jelša, nekoliko pozneje pa breza, ki velja za enega najmočnejših alergenov v Evropi.
V zadnjih letih strokovnjaki opažajo, da se sezona peloda postopoma podaljšuje. Zaradi višjih temperatur rastline cvetijo prej kot nekoč, obdobje cvetenja pa traja dlje. To pomeni, da se sezona alergij lahko začne že zelo zgodaj v letu.
Podnebne spremembe vplivajo tudi na količino peloda v zraku. Daljša in toplejša vegetacijska obdobja omogočajo rastlinam, da proizvedejo več peloda. Za alergike to pomeni več dni z visoko koncentracijo alergenov v zraku.
V mestih lahko težave dodatno poslabša onesnažen zrak. Delci v zraku poškodujejo sluznico dihal, zaradi česar ta postane bolj občutljiva na pelod in druge alergene.
Kako lahko alergije preprečimo ali omilimo
Čeprav alergij ni mogoče popolnoma preprečiti, je njihove simptome mogoče uspešno obvladovati. Najpomembnejši korak je prepoznati, kateri alergen povzroča težave.
Pri spomladanskih alergijah je to najpogosteje cvetni prah. Zdravniki alergikom svetujejo, naj spremljajo pelodne napovedi in se v času največjih koncentracij peloda čim manj zadržujejo na prostem, zlasti v suhem in vetrovnem vremenu.
Pomaga tudi, če po prihodu domov zamenjamo oblačila, si umijemo obraz in lase ter prezračujemo stanovanje v času, ko je peloda v zraku manj. Takšni preprosti ukrepi lahko precej zmanjšajo stik z alergeni.
Pri hujših oblikah alergij zdravniki predpišejo zdravila, ki blažijo simptome, kot so antihistaminiki ali nosna pršila. Pri nekaterih bolnikih se uporablja tudi specifična imunoterapija, pri kateri se telo postopoma privaja na alergen.
Čeprav se zdi, da alergije postajajo vedno pogostejše, strokovnjaki poudarjajo, da jih je z ustreznim zdravljenjem mogoče dobro nadzorovati. Pomlad zato za alergike morda nikoli ne bo povsem brez kihanja, vendar lahko s pravočasnim ukrepanjem vseeno ostane čas, ko naravo znova doživijo z več veselja kot težav.
