Profimedia

Kako veste, da imate »bolezen prostega časa«? No, pomislite na zadnjih nekaj bolezni. Ste skrivnostno zboleli ravno, ko ste se odpravljali na težko pričakovane dvotedenske počitnice v oddaljeni kotiček sveta? Potem obstaja velika verjetnost, da imate tudi vi bolezen prostočasja.

To je tipična zgodba sodobnega delovnega človeka, ki redno zboli na počitnicah. »Neskončno sem se veselil oddiha v Španiji, nameravali smo z vlakom po Andaluziji in nato še kup poti peš. Bil sem v dobri formi, saj sem vse leto tekel, hodil v hribe in treniral v fitnesu. Res sem se dobro počutil in se veselil potovanja, a sem se že na letalu začel slabo počutiti, vse me je bolelo, kot da bi imel gripo. Ko sem prišel v Sevillo, sem komaj požiral in naslednjih 13 dni sem bil bolan. Šele ko sem se vračal, sem se začel počutiti bolje.« Tako nekako je Andrej opisal svoje počitnice.

· Prehrana

Vlaknine, ki pospešijo prebavo in poskrbijo za zdravje telesa

Prve raziskave

Bolezen je prvi opisal nizozemski profesor Ad Vingerhoets iz Tilburga, ki je začel raziskovati to temo, potem ko ga je začel zanimati njegov lastni vzorec. »Vsakič sem zbolel ob koncu tedna ali za praznike. Enako so mi razlagali prijatelji in takrat sem pomislil, kaj za vraga se dogaja? Malo sem raziskoval, a ker nisem našel ničesar o tem, sem se odločil narediti prvo študijo,« je že pred leti povedal za The Guardian.

Profimedia

Vingerhoets je anketiral 1.128 Nizozemcev in 765 Nizozemk, starih od 16 do 87 let, in ugotovil, da trije odstotki trpijo za slabostjo ob vikendih ali na počitnicah. V nadaljnji poglobljeni študiji 114 nizozemskih bolnikov je ugotovil, da so najpogosteje prijavljeni simptomi glavoboli, utrujenost, bolečine v mišicah in, zlasti v zvezi z dopustom, virusne okužbe, ki povzročajo gripi podobne simptome, in prehlad.

· Domača lekarna

Recept za najboljše mazilo proti bolečinam

Bolezen povezana z velikim življenjskim dogodkom

Večina prizadetih je imela »bolezen prostega časa« že več kot 10 let in je pojav bolezni povezovala z velikim življenjskim dogodkom, kot je poroka, rojstvo prvega otroka ali zamenjava službe. Številnim prizadetim so bile skupne nekatere značilnosti - delovna obremenitev, perfekcionizem, želja po dosežkih in pretirano razvit občutek odgovornosti do svojega dela, zaradi česar težko ostanejo brez dela in imajo ves čas, ko ne delajo, slabo vest.

Več teorij

Po mnenju Vingerhoetsa obstaja več možnih razlag za tako stanje: »Ena možnost je neke vrste tekmovanje za zaznavanje simptomov. Obstaja tekmovanje med informacijami iz zunanjega sveta, zunanjimi informacijami, in informacijami iz telesa, notranjimi informacijami. Če ste zelo zaposleni z zunanjimi informacijami, potem lahko te informacije potlačijo tiste iz vašega telesa. Če ste v dolgočasnem okolju, je lažje prepoznati te signale iz telesa, medtem ko se v stimulativnem okolju nanje ne ozirate.«

Proučuje tudi možnost, da ima um moč nad materijo - da imajo posamezniki moč preložiti bolezen na primernejši čas, ko ne bo motila delovnih obveznosti: »To je recimo znano med ljudmi z neozdravljivimi boleznimi,« pravi Vingerhoets, »ki odložijo svojo smrt, da bi lahko videli dogodke, ki so zanje pomembni, kot je rojstvo vnuka ali poroka.«

Profimedia

Druga možna razlaga je, da ima telo v nasprotju s splošnim prepričanjem, ko je pod akutnim stresom, večjo, in ne manjše odpornosti proti boleznim.

Medtem ko ste v službi, je vaše telo v obrambnem stanju. Vaši telesni odzivi so ostrejši. Osredotočeni ste na delo in obrambni mehanizem vašega telesa deluje učinkovito. V trenutku, ko greste z dela, se sprostite in prepustite in te obrambe postanejo nekoliko bolj sproščene. Takrat se vrnejo glavoboli, bolezni, prehladi in gripe.

»Veliko mojih kolegov na letnem dopustu zboli. Mislim, da to ni sodoben pojav, a tega prej nismo opazili, saj smo vsi postali deloholiki. Vsi se tako zelo veselimo oddiha, potem pa ga marsikdo preživi v postelji,« pravi Vingerhoets.

· Domača lekarna

Češnje preženejo telesno in duševno izčrpanost

Vadba ob petkih

Kaj torej storiti, če se želite izogniti boleznim v prostem času? Od 20 ljudi v nizozemski študiji, ki so trdili, da so okrevali od te bolezni, jih je 85 odstotkov doživelo neko življenjsko spremembo, po kateri se je njihovo življenje izboljšalo, zamenjali so recimo službo ali vsaj delovno mesto.

Če pa ne morete spremeniti svoje službe (ali svojega odnosa do nje), Vingerhoets predlaga vadbo ob petkih, ki lahko pomaga pri prehodu z dela na prosti čas ob koncu tedna. Če ste perfekcionist, ki službene obveznosti jemlje preveč resno, razmislite tudi o terapiji.

Druga možnost je, da se lotite dela in pozabite na počitnice. Cenejše je, pa še slabo vam bo. Ne, saj se šalimo. Vzemite si dolge počitnice, delajte, kar vam je najbolj všeč, posvetite se najbližjim, berite knjige in pojdite na koncert.