Arhiv Štajerskega Tednika

Smilj boste našli na starih vrtovih, a morda pod drugačnim imenom. Nekateri mu pravijo nesmrtnica, suhocvetnica, laški smilj ali peščeni smilj. Suhocvetnica predvsem zato, ker njegovo suho cvetje dolgo ohrani zlatorumeno barvo in aromatičen meden vonj. Zato je pogost v suhih šopkih, srečujemo ga v številnih reklamah, zaradi svoje obstojnosti in pomembnosti v kozmetiki pa tudi v izložbah.

Smilj drugače raste predvsem v Sredozemlju, a naj povemo, da gre za nezahtevno rastlino, ki ji ustrezajo peščena in dobro odcedna tla. Uspeva tudi v razpokah skal, kjer je le malo prsti, dobro prenaša veter in sušo, le mraz mu povzroča nekaj nevšečnosti. Zato ga pozno v jeseni presejemo v posode in prenesemo v rastlinjak ali dobro zavetje, kjer ga obvarujemo pred zmrzaljo.

Pomirja razdraženo kožo

Kot zanimivost lahko povemo, da je eterično olje smilja izjemno drago, saj za pridelavo enega kilograma olja potrebujemo več kot tono cvetov. Namesto po eteričnem olju lahko posežemo po cenejšem hidrolatu, ki ga uporabljamo predvsem za pomirjanje razdražene kože in ožanje kožnih por. Deluje tudi protimikrobno in protivnetno, prav tako se z njegovo vsakodnevno uporabo zmanjšujejo obrazne gubice, poporodne strije in brazgotine. Njegova glavna lastnost je obnavljanje kože ne glede na prizadetost (opekline, ekcemi, luskavica, hemoroidi, krčne žile, hematomi …), vračanje prožnosti in mehkobe.

Zoper različne tegobe

Preberite več v Štajerskem Tedniku