Arhiv Štajerskega Tednika

Za primer so vzeli takšno, ki letno vzredi 15.000 sesnih pujskov, in jo spremljali več mesecev v lanskem in letošnjem letu. Fotografije in videoposnetek, s katerimi so potrdili svoje ugotovitve, so tako grozljivi, da niso za vsak želodec, zato objavljamo le »najmilejše«. Splošna ugotovitev skrite preiskave, ki je bila, kot pravijo na društvu, za razliko od veterinarske inšpekcije izvedena povsem nenapovedano, je naravnost alarmantna, saj je pokazala, da so tudi pri nas popolnoma drugačni pogoji reje od tistih, ki jih v oglasih in svojih medijskih kampanjah prikazuje mesna industrija.

Premajhni, neudobni in umazani boksi

Na farmi, za katero aktivisti, kot nam je povedal njihov član Samo Curk (zaenkrat njene lokacije še ne želijo razkriti niti glede na regijo), vlada velika umazanija. Svinje so prisiljene ležati v lastnem blatu in urinu, povsod ležijo razpadajoča trupla, ki jih ne odstranjujejo sproti, prašički pa se skotijo na tla, ki so prekrita s fekalijami.

Tudi sicer je bivalno okolje vse prej kot prijazno do živali: tla v vseh boksih so betonska ali kovinska, z neprijetnimi širokimi in ostrimi režami. Člani društva AETP so namreč odkrili, da se do 200 kilogramov težke samice med umetno oploditvijo, pozno brejostjo ter med in po prasitvi kar dva meseca stiskajo v boksih, ki niso večji od 1,3 kvadratnega metra!

Preberite več v Štajerskem Tedniku