Arhiv NTRC

Simon Cirkulan, ki je v projekt vložil ogromno truda in denarja, počasi izgublja voljo in upanje, da bo lahko kmalu sprejel prve obiskovalce. Na vprašanja, kaj pristojni svetujejo, ne dobi konkretnih odgovorov, ampak mu navajajo člene odlokov. »Lahko bi sprejel eno družino na uro, kar na 600 kvadratnih metrih površine ne bi predstavljalo tveganja,« je prepričan. Tudi za različne oblike pomoči, ki so v državi na voljo za ublažitev posledic epidemije, ne more kandidirati, saj ne izpolnjuje pogojev. Prav tako ne more uveljavljati stroškov, ki jih ima z živalmi. A ostaja pri načelu: najprej živali, potem ostalo …

Donacije in botrstva

Simon Cirkulan je imel veliko načrtov s Tropsko hišo. Ideja je temeljila na naravovarstvu in strokovnem izobraževanju za vse generacije. Prepričan je namreč, da so nujni ozaveščanje in izobraževanje o ogroženih živalskih in rastlinskih vrstah, njihovi vpetosti v življenjski prostor ter spoznavanje okolja, v katerem živijo. Zato je nameraval pripravljati delavnice, srečanja z živalmi, počitnice in rojstnodnevne zabave za otroke … Načrtoval je tudi zaposlitve, saj sam ne bi zmogel vsega. Nazadnje je še vedno sam v družbi več kot 50 živalskih vrst, kar pomeni, da mora poskrbeti za njihovo redno prehrano in ustrezne pogoje bivanja. Ene jedo enkrat na dan ali še bolj poredko, druge po trikrat dnevno, ene so zadovoljne z listi solate, druge so bolj »gurmanske sorte«, na primer rečni skat, ki želi ribe in rakce. Cirkulan se znajde na različne načine, vesel je tudi donacij, a dolgo ne bo mogel vztrajati. »Upam, da bodo tisti, ki čakajo na plačilo za živali ali posebne prevoze, še malo počakali.«

Skušal se je prilagoditi novim razmeram in je pripravil spletno trgovino s plišastimi igračami ter ponudil možnost nakupa letnih kart, da bi lažje prebrodil te čase, a odziv žal ni bil velik. Na spletni strani Tropske hiše je mogoče podpreti njeno dejavnost tudi z donacijami ali botrstvom in s posvojitvijo živali na daljavo. Za 10 evrov na mesec ste lahko na primer boter pritlikavemu kuncu, morskemu prašičku, papigi nimfi ali malemu madagaskarskemu tenreku. »Donacije so vedno dobrodošle tudi v obliki hrane. Največ porabimo buč, veliko tudi listnate zelenjave, sadja, kosmičev. Zato sem se s trgovinami skušal dogovoriti za prevzem odpadne hrane, a sem ugotovil, da jo marsikje raje vržejo v smeti.«

Obročkastorepa brat in sestrica

Medtem je v Tropski hiši kljub vsemu zelo živahno. »V vsakem ekosistemu bo na ogled neka bolj karizmatična vrsta, to so tiste, ki so ljudem bolj privlačne in nagovarjajo k zaščiti vrst in ekosistema,« opisuje Cirkulan. V afriškem delu tako najdemo kar nekaj pajkov, madagaskarske tenreke in kače. Zanimive so manj znane progaste monguste, žužkojede živali, ki ves čas kopljejo. Ko se postavijo na zadnje tačke in radovedno oprezajo naokrog, so prisrčne, a hitro zmažejo tudi manjše sesalce in ptiče. Ko je Simon urejal del prostorov in na tla odložil terarije s paličnjaki, so si zverinice veselo same postregle večerjo ...

Za obiskovalce bo v afriškem delu zagotovo najbolj zanimiv par obročkastorepih makijev. Gre za ogroženo vrsto lemurjev, predstavnikov polopic z Madagaskarja. Kintana in Mialy, sestrica in brat, sta se že odlično prilagodila na novo okolje. Živita nad orjaškima ostrogastima afriškima kornjačama, vstopata lahko tudi v ogrado progastih mongust. Sistem združevanje različnih živalskih vrst dobro deluje

Ob našem obisku se radovedno, a plašno odzoveta in z veseljem pohrustata sadno malico. Ob nenadnem gibu sta v trenutku vrh drevesa ali na strehi. Samcu so pred kratkim v Veterini Zamba opravili vazektomijo, da ne bi prišlo do parjenja v družini. Sicer pa naj bi samica, če bo po sreči, v prihodnjih letih imela kakšnega mladiča in ohranjala ogroženo vrsto.

Foto SHERPA

Preberite več v Novem tedniku

Preberite več v Novem tedniku