Tomaž Kolar

Da je lahko tudi krajevna zgodovina izjemno bogata in jo je še kako vredno ohranjati, dokazujejo v Dramljah v občini Šentjur. V počastitev dneva državnosti so sredi junija pripravili literarni večer ob izidu knjige Spomini naših ljudi. Ob drameljski osnovni šoli so odkrili spominsko ploščo bratov Jakopin. Njuni dosežki namreč v domačem kraju dolgo časa niso bili znani, čeprav sta pustila pomemben pečat na področju jezikoslovja in agronomije.

Spoštovanje do domačega kraja

»Moja radovednost izvira iz spoštljivega odnosa do domačega kraja. Zanimivo je prisluhniti zgodbam, kaj se je dogajalo nekoč, kakšno je bilo življenje.« Tako pravi Primož Laubič, ki se je maja 2023 lotil zbiranja pripovedi starejših krajanov. Maja letos je pod okriljem sekcije za zgodovino, ki deluje pri Društvu upokojencev Dramlje, izšla knjiga, ki jo je uredil.

Tomaž Kolar

V njej 19 starejših krajanov opisuje čas svojega otroštva, obiskovanja osnovne šole in kasnejših življenjskih obdobij. »Nekateri so s svojim delom zaznamovali domači kraj ter različne generacije naših ljudi, zato je njihova pripoved osredotočena na podrobnejšo predstavitev te njihove družbene dejavnosti. Zanimive so tudi že skoraj pozabljene zgodbe iz našega kraja, ki se jih naši sogovorniki še v živo spominjajo. Nekateri se še spominjajo druge svetovne vojne po lastnem spominu, spet drugi po pripovedi drugih ljudi,« je pojasnil Laubič.

Tomaž Kolar

Ob zgodbah je objavljenih malo več kot sto starih fotografij iz zasebnih fotoarhivov sogovornikov. Omenjeni posnetki odstirajo minuli čas, ki je s svojo oddaljenostjo že del pretekle krajevne zgodovine.

Osvetlili delo bratov Jakopin

V Dramljah so na dogodku v počastitev dneva državnosti odkrili tudi spominsko ploščo bratoma Jakopin. Pobudo za njeno postavitev so dali njuni sorodniki. Kot je pojasnil Laubič, domačinom do pred nekaj leti njuno delo namreč ni bilo dobro znano kljub njunim številnim dosežkom. So pa marsikaj zanimivega o bratih izbrskali učenci Osnovne šole Dramlje, ki so o njiju izdelali raziskovalno nalogo.

Tomaž Kolar

Ponoči delal, podnevi študiral

Jakob Jakopin Japec, ki je živel med letoma 1897 in 1993, je diplomiral na kmetijski fakulteti v Parizu. V času študija se je preživljal tako, da je ponoči delal kot strugar in električar. Ker ni dobil dela, se je odpravil v Rusijo. Bil je glavni inženir na velikem državnem posestvu, prijavil in patentiral je več izumov – poljedelskih strojev, ki jih ponekod uporabljajo še danes. Njegov najbolj znan izum je tako imenovani volčji korak, samohodni stroj z dletastimi dolgimi noži, ki je zemljo le odrival in rahljal, ni pa rezal brazd.

Poznavalec številnih jezikov

Njegov brat prof. dr. Franc Jakopin, ki je bil rojen leta 1921, umrl pa je leta 2002, se je uveljavil na področju jezikoslovja. Študiral je slovenski in ruski jezik, srbohrvaščino, nemščino, francoščino in narodno zgodovino. Podiplomski študij je opravljal na različnih fakultetah v tujini. Leta 1949 je postal asistent na slavističnem oddelku. Med letoma 1960 in 1983 je predaval ruščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1983 je postal upravnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki ga je vodil do upokojitve leta 1989. Predaval je na mnogih tujih univerzah in napisal več znanstvenih del.