Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Znašli smo na pragu izumrtja. Nas bo streznilo?


J.P.
16. 12. 2014, 12.35
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:56
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Nedavna raziskava je prišla do alarmantnega zaključka – vrsta človeških aktivnosti, od prekomernega ribolova pa do agrikulture, bo v smrt pahnila vrsto divjih bitij.

Izumrtje, suša, pušča.jpg
Arhiv Svet24
Širjenje kmetijstva letno uniči na milijone hektarjev življenjskega prostora divjih bitij.

Sodeč po zapisanem v znanstveni reviji Nature, prihodnost za vrsto sesalcev, plazilcev in dvoživk niti približno ni rožnata. Analiza je namreč razkrila, da izumrtje grozi kar 41 odstotkom vseh dvoživk, 26 odstotkom sesalcev in 13 odstotkom ptic.

Sumatranski slon.jpg
Arhiv Svet24
Sumatranskim slonom je ostalo le še 250 kvadratnih kilometrov habitata.

Številne vrste so že tako ali tako z eno nogo v grobu, denimo sumatranski sloni, amurski leopardi in gorske gorile, ki vsi veljajo za kritično ogrožene. Kaj lahko pa se lahko zgodi, da iz divjine izginejo vrste, ki trenutno veljajo »zgolj« za ogrožene – takšni so denimo bonobi, pacifiški modroplavuti tuni in glavate karete.

NI VIRA
Arhiv Svet24
Njihovo število se je v manj kot desetih letih podvojilo.

V vsakem primeru je krivec dobro znan.

Izumrtje grozi kar 41 odstotkom vseh dvoživk, 26 odstotkom sesalcev in 13 odstotkom ptic.

Širjenje kmetijstva letno uniči na milijone hektarjev življenjskega prostora divjih bitij, katera posledično ostanejo brez strehe nad glavo. Nemalokrat človek na območji naseli invazivne vrste, ki pogostokrat še dodatno načnejo populacijo avtohtonih bitij. Nič bolje se ne godi morskemu ekosistemu, ki je pod udarom onesnaženja in prekomernega ribolova.

Tuna.jpg
Arhiv Svet24
Pacifiške modroplavute tune ogrožata prekomerni ribolov in onesnaženje.

V prihodnjih desetletjih pa bodo svoje naredile še vedno slabše podnebne razmere, ki bi lahko preživelim v krsto zabile še zadnji žebelj. Pri omenjeni reviji menijo, da največji problem predstavljajo vrzeli v znanju poklicanih o biotski raznovrstnosti našega planeta. Ocene o številu vrst živali, rastlin in glive segajo od dveh milijonov pa do petdesetih. Podobno je z izumiranjem, ki se dogaja sedaj.

Gorska gorila.jpg
Arhiv Svet24
Novembra 2012 so jih v divjini našteli 880.

A končna slika je jasna– svet se neizprosno bliža množičnemu izumrtju, kar pomeni izginotju 75 odstotkov vseh vrst ali več. Naš planet jih je prestal pet. Vzroki za vseh pet so bili geološke oziroma astronomske narave. Krivda za šesto izumrtje pa bo v celoti odpadla na človeka. Lahko že v naslednjih sto letih.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.