Arhiv Štajerskega Tednika

Ozaveščanje o pomenu opraševanja za pridelavo hrane je v zadnjem času intenzivno in pozitivno, k čemur so veliko pripomogle tudi aktivnosti Slovenije, zaradi katerih smo dobili svetovni dan čebel. Ko torej govorimo o opraševanju, imamo praviloma v mislih čebelo, natančneje medonosno oziroma kranjsko čebelo, pri tem pa pozabljamo na prav tako pomembne divje opraševalce, ki živijo prosto v naravi in so pri svojem delu učinkovitejši od medonosne čebele, a obenem veliko bolj ogroženi in zapostavljeni.

In kateri pravzaprav so divji opraševalci? Na ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu pravijo, da so to predvsem divje čebele, kamor spadajo čmrlji in čebele samotarke, da pa uspešno oprašujejo tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in celo ose. Zaradi sprememb v okolju število in pestrost divjih opraševalcev upadata, opozarjajo, zato sta posledično ogrožena stabilna pridelava hrane in prehranska varnost. V Sloveniji imamo sicer še vedno razmeroma veliko divjih opraševalcev, a je ta potencial slabo izkoriščen, zato ga počasi izgubljamo.

Čmrlj tudi štirikrat hitrejši

Kot rečeno, sta najpomembnejša divja opraševalca čmrlj in čebela samotarka.

Preberite več v Štajerskem Tedniku