Profimedia

Spet je tisti čas v letu, ko je mogoče opaziti značilno gibanje gosenice hrastovega in pinijevega sprevodnega prelca. Odrasli predstavniki gosenice merijo približno štiri centimetre. Njihove glave in hrbti so rdeči, trebušni predeli zelenkasti. Gosenice so poraščene z rjavo-rdečimi dlakami. Gibajo se v dolgih sprevodih, s čimer zlahka pritegnejo pozornost psov in radovednih ljudi. Hrastov sprevodni prelec najraje napada starejše hraste, na Krasu in v borovih gozdovih pa je mogoče naleteti tudi na pinijevega. Običajno gnezdijo v rogovilah in na deblih

Profimedia

Nekaj simptomov

Dlačice so krhke, a strupene. Zlomijo se zlahka, pri zlomu pa se izloči strup. Ob stiku s človeško kožo se pojavi rdečica, mesto stika postane srbeče, nastanejo tudi otekline, podobne kot pri piku ose. Posledice stika izzvenijo v nekaj dneh, če jih pustimo pri miru, sicer lahko pride do vnetja in česa hujšega. Včasih pa stik sploh ni potreben, saj dlačice prenaša tudi veter.

Slabše jo odnesejo psi in druge živali. Ob dotiku pasjega smrčka pride do srbečega, bolečega in otekajočega dermatitisa. V primeru stika s sluznico pa lahko nastopijo hujše poškodbe, tudi odmiranje tkiva. Da je prišlo do stika z gosenico, je mogoče soditi po intenzivnem slinjenju, zavračanju hrane in povišani telesni temperaturi. Med simptomi sta tudi bruhanje in otekanje jezika. Veterinarji svetujejo izpiranje ustne votline z vodo, nato pa čimprejšnjo strokovno pomoč.