##IMAGE-3317521##

Množičnim pomorom čebel, ki se zadnje dni dogajali praktično po celotni Sloveniji, se je Bela krajina v precejšnji meri izognila. Kljub temu niso mogli povsem izogniti svetovnemu dogajanju, imenovanem »izginjanje čebeljih družin«. Čez zimo so namreč izgubili več kot 40 % čebeljih družin.

Ker je Bela krajina pretežno vinogradniška dežela, prav ta panoga pa po mnenju nekaterih precej prispeva k ogroženosti čebel, se je tovrstne ekološke katastrofe bati tudi v deželi belih brez. A na srečo do tega še ni prišlo.

Vlado Auguštin, svetovalec na Čebelarski zvezi Slovenije, sicer pa Metličan in tudi sam čebelar, meni, da je to predvsem posledica tega, da je večinoma njihovih čebelarjev tudi uspešnih vinogradnikov in sadjarjev, ki pravilno uporabljajo fitofarmacevtske pripravke, o čemer ozaveščajo tudi ostale kmetovalce.

Pri tem izpostavlja dobro delo kmetijske svetovalne službe, ki je v belokranjskem prostoru uspela povezati čebelarje, vinogradnike, sadjarje in ostale kmetovalce s ciljem čim boljšega sodelovanja na skupnih predavanjih, razstavah in ekskurzijah.

Kot poudarja Auguštin, gre vzroke za izginjanje čebel, ki mejijo že na ekološko katastrofo, iskati pri zajedavcu čebel varoji, spremenjenih klimatskih razmerah, slabšim pašnim razmeram, pesticidih in ostalih faktorjih, katere svetovna stroka še preučuje.

Do letos je v Beli krajini čebelarilo okoli 150 čebelarjev s 4.500 čebeljimi družinami, kar je veliko več, kot je slovensko povprečje, kjer so 4 čebelarji na 1000 prebivalcev. To je posledica dobrega dela dosedanjih predsednikov čebelarskih društev, ki so zadnja leta vajeti v društvih prepustili mlajšim in pa izrednega posluha vseh treh občinskih vodstev za to kmetijsko panogo.