Studio PraprotKa

»Vedno sem se trudila delati najbolje v mejah lastnih zmožnosti. Menim, da takšna miselnost omogoča osebno rast in napredek, kar pomembno vpliva na motivacijo in kakovost opravljenega dela,« poudari nova častna občanka Občine Trebnje.

Tatjana Mihelčič Gregorčič je kar 37 let, upokojila se je konec februarja lani, vodila Glasbeno šolo Trebnje in pustila neizbrisen pečat v kulturnem prostoru Temeniške in Mirnske doline. Nenehno je skrbela za rast šole s širjenjem programa in števila vpisnih mest pa tudi z iskanjem najkakovostnejšega pedagoškega kadra. »Delo z mladimi je zelo izpolnjujoče, še posebej, ko vidiš nasmejane obraze otrok, ki uživajo v glasbi. Hkrati je poučevanje za učitelje proces nenehnega učenja. Vsaka generacija je edinstvena. To je za učitelja poseben izziv, saj se mora znati približati otrokom in jih razumeti,« pravi.

Zato je v šolo pritegnila številne uveljavljene umetnike in pedagoge. »Vsi so s svojim znanjem in zavzetostjo še bolj navdušili mlade za ljubiteljsko pa tudi poklicno glasbeno udejstvovanje. Pripomogli so k oblikovanju še kakovostnejšega izobraževanja in h krepitvi ugleda šole. Ta sodelovanja so bila dragocena obogatitev rednega programa, saj so prinesla sveže ideje in nov zagon.«

Doda, da je zelo pomembno tudi vključevanje šole v lokalno okolje, ker učenci dobijo priložnost, da se predstavijo širšemu občinstvu, kar pripomore k motivaciji za nadaljnje delo, hkrati pa k dvigu glasbene kulture tudi tistih, ki nimajo formalne glasbene izobrazbe. Tako si danes težko predstavljamo prireditve ob različnih priložnostih, na katerih ne bi nastopili učenci in učitelji trebanjske glasbene šole.

Ljubezen do glasbe in kulture je bila vedno del njene družine. Že kot otrok je igrala klavir, harmoniko, flavto in tamburico, dejavna je bila v različnih glasbenih sestavih. Nekatere je vodil njen oče Silvester Mihelčič in je zanje pisal tudi priredbe. »Tako sem večino svojih osnovnošolskih in srednješolskih dni preživela v glasbeni šoli, na vajah in nastopih. Na te čase imam zelo lepe spomine, saj mi je vpetost v glasbo omogočila druženje ter mi prinesla dragocene odrske izkušnje in zanimive prigode,« pove. Odločila se je za učiteljski poklic in po diplomi na Pedagoški akademiji leta 1979 čez štiri leta diplomirala še na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Živi na Rakovniku pri Šentrupertu s soprogom Janezom, upokojenim profesorjem slovenskega jezika. »Bil je predan učitelj, ki je slovenščino približal mnogim generacijam, če sodim po prisrčnih in spoštljivih odzivih njegovih nekdanjih učencev. Širše je bil posebno dejaven na literarnem področju: spodbujal je literarno ustvarjalnost svojih učencev, dolga leta vodil literarne delavnice v okviru Javnega sklada za kulturne dejavnosti, delal v uredništvu revije Mentor, bil med ustanovitelji revije Rast ter okoli 25 let član uredniškega odbora in literarni urednik. Svoje pesmi je objavljal revijalno in v dveh zbirkah, tretja leži v predalu,« pripoveduje.

Hčerka Kristina je študirala angleščino in francoščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vzporedno pa dokončala še študij glasbe na konservatoriju v Celovcu. »Doktorirala je iz jezikoslovja in je zaposlena na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Z glasbo je povezana ljubiteljsko, v prostem času pa se ukvarja tudi s prevajanjem dokumentarnih oddaj o glasbi za TV Slovenija.«

Tatjana Mihelčič Gregorčič se je posvečala tudi izobraževanju odraslih, poseben prostor v njenem srcu pa ima zborovsko petje. »Vedno mi je bilo v največje veselje delo na področju mladinskega zborovskega petja. Vodila sem več različnih pevskih zborov, se z njimi redno udeleževala revij, tekmovanj in snemanj ter prirejala samostojne koncerte. Vesela in ponosna sem, ko vidim, da mnogi izmed mojih nekdanjih pevcev še danes pojejo v ljubiteljskih vokalnih zasedbah in zborih. To pomeni, da so petje prepoznali kot veliko obogatitev svojega prostega časa in da nadaljujejo bogato zborovsko tradicijo, po kateri smo Slovenci znani tudi po svetu,« zadovoljno pove.

Je tudi strokovna spremljevalka revij otroških in mladinskih pevskih zborov v organizaciji JSKD ter od leta 2008 članica strokovne komisije na mednarodnem tekmovanju (Ah), te orglice. Njeno izjemno in predano delo je bilo opaženo in večkrat nagrajeno v občinah Trebnje in Šentrupert, kar jo je vzpodbudilo, da na začrtani poti vztraja. Med drugim so jo junija letos uvrstili v Rastočo knjigo Temeniške in Mirnske doline, kot že omenjeno, pa je postala tudi častna občanka Občine Trebnje.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista