Profimedia

Digitalna demenca se nanaša na upad kognitivnih sposobnosti, kot so spomin, pozornost, koncentracija in sposobnost učenja, zaradi pretirane uporabe sodobne tehnologije, kot so pametni telefoni, računalniki, tablice in družabna omrežja. Z razvojem tehnologije in stalno prisotnostjo digitalnih naprav v našem vsakdanjem življenju številni ljudje postajajo odvisni od teh naprav in porabijo veliko časa za brskanje po spletu, igranje iger in uporabo družabnih omrežij.

Leni možgani

Pretirana uporaba teh digitalnih naprav lahko vodi do pomanjkanja telesne aktivnosti, socialne izolacije in slabšanja splošnih kognitivnih funkcij. Nekateri strokovnjaki menijo, da stalna uporaba digitalne tehnologije zmanjšuje našo sposobnost pomnjenja, saj se zanašamo na zunanje vire informacij, namesto da bi jih shranili v svoj spomin.

Prav tako lahko stalna izpostavljenost informacijam na spletu zmanjša našo sposobnost osredotočanja in pozornosti ter vpliva na naše sposobnosti reševanja problemov.

Kljub temu pa je pomembno omeniti, da digitalna demenca še vedno ni uradno priznana diagnoza in da ni dovolj znanstvenih dokazov, ki bi nedvoumno potrdili obstoj te motnje. Obstaja tudi veliko nasprotujočih si mnenj glede vpliva sodobne tehnologije na našo kognitivno funkcijo.

Profimedia

Po besedah ​​Spitzerja je tehnologija ljudem omogočila zunanje izvajanje miselnih dejavnosti s shranjevanjem neskončnih količin informacij, kot so telefonske številke in urniki. »Ljudje se odločijo, da si ne bodo zapomnili informacij, ker so tako zlahka dostopne na njihovih napravah,« pravi David Copeland, izredni profesor psihologije in direktor Laboratorija za razmišljanje in spomin na Univerzi Nevada v Las Vegasu. Ker te naprave uporabljamo namesto pomnjenja, se lahko naše sposobnosti pomnjenja zmanjšajo.

Preberite tudi:

• Vse več ljudi je zdolgočasenih in ne izgorelih
• S pomočjo trenda listografija si življenje spravite v red
• Jutranje navade uspešnih žensk 

Napredek tehnologije

Tehnologija je bistveno spremenila, kako iščemo, shranjujemo in priklicujemo informacije. Glede na študijo iz leta 2011 je kognitivna posledica lahko dostopnih podatkov na internetu vedeti, kje najti informacije, namesto da bi si priklicali informacije same.

In študija iz leta 2016 je ugotovila, da lahko podatki, ki so na voljo na spletu, odpravijo potrebo po zapisovanju informacij v spomin. Ker je torej mogoče podatke pridobiti brez vpogleda v pomnilnik, lahko uporaba tehnologije kot zunanjega vira pomnilnika (tudi nenamerno) zmanjša napor pri učenju.

Študija iz leta 2016 je ugotovila, da lahko podatki, ki so na voljo na spletu, odpravijo potrebo po zapisovanju informacij v spomin.

Poleg tega lahko prakse večopravilnosti, ki jih spodbuja uporaba tehnologije, poslabšajo sposobnost zaznavanja in selektivnega odzivanja na dani dražljaj. »V večini primerov ljudje nismo ustvarjeni za večopravilnost,« pravi Copeland, »in ko to poskušamo narediti, običajno samo hitro preklapljamo z ene naloge na drugo, namesto da bi se osredotočili na najpomembnejšo. To lahko povzroči, da nobene naloge ne bomo opravili dobro.«

Medijska večopravilnost

Dandanes se številni med nami navadijo na večopravilnost medijev - uporabo več tokov medijev hkrati. Nespametno brskanje po družbenih omrežjih ob gledanju televizije je običajno, saj nobena vrsta medija ni zelo zahtevna.

Profimedia

Vendar pa nedavne študije kažejo, da je medijska večopravilnost povezana z zmanjšanim nadzorom pozornosti ter povečanim tavanjem uma in motnjami. In longitudinalna raziskava med najstniki, starimi 15 in 16 let, je pokazala, da lahko pogostejša uporaba digitalnih medijev poveča verjetnost za pojav simptomov, kot so nepazljivost in hiperaktivnost ter impulzivnost, kar dodatno dokazuje vpliv tehnologije na koncentracijo.

Čeprav se digitalna demenca še vedno proučuje in se o njej razpravlja, je pomembno, da razvijamo zdrave navade uporabe tehnologije, ki spodbujajo uravnotežen pristop k informacijski družbi ter ohranjajo in spodbujajo naše kognitivne sposobnosti.

Pokazalo se je, da daljši čas pred zaslonom povzroča slabše obvladovanje jezika, izvršilno delovanje ter kognitivni in možganski razvoj pri otrocih, medtem ko je pretirana uporaba interneta pogosto povezana z zasvojenostjo s tehnologijo in socialno izolacijo pri mladih odraslih.

Na splošno se zdi, da ima uporaba tehnologije veliko negativnih vplivov na naše kognitivne sposobnosti. Vendar je potrebnih več raziskav, da bi razumeli, ali so ti vplivi le začasni ali povzročajo dolgotrajno, stalno poslabšanje, ki upravičuje oznako »demenca«.

»Razmerje med delovanjem možganov in vedenjem, povezanim z uporabo tehnologije, se še razvija,« pravi Marc Potenza, profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti Yale. »Večje in longitudinalne študije bodo zelo koristne pri razumevanju posebnosti, kako lahko določene vrste in vzorci uporabe interneta vplivajo na ljudi in na razmerje med možgani in vedenjem.«

Ko proučujemo škodljive učinke tehnologije, je na drugi strani pomembno, da priznamo njene morebitne koristi, da bi razumeli, kakšno vlogo ima digitalno vedenje vsakega posameznika. Tehnologija je lahko na primer koristna, ko gre za spodbujanje možganov in izboljšanje reakcijskega časa, vendar je na koncu potrebnih več študij, da bi razumeli pozitivne in negativne vplive ter situacije, v katerih se pojavijo.

Profimedia

Razstrupljanje

Študija iz leta 2014 (Five days at outdoor education camp without screens improves preteen skills with nonverbal emotion cues, Univerza v Kaliforniji, Los Angeles) je pokazala, da je pet dni brez televizije, računalnikov in mobilnih telefonov (v taboru na prostem) izboljšalo neverbalne komunikacijske sposobnosti v skupini prednajstnikov.

Koncept digitalne demence ima tudi svoje kritike. Nekateri strokovnjaki trdijo, da ni dovolj znanstvenih dokazov za trditev, da je digitalna tehnologija neposredno odgovorna za upad kognitivnih sposobnosti. Prav tako nekateri menijo, da se naši možgani lahko prilagodijo novim tehnologijam in razvijejo nove načine obdelave informacij.

Poleg tega je študija iz leta 2019 pokazala (Impact of digital detox on individual performance of the empLyees, dr. Ranita Basu), da lahko digitalno razstrupljanje izboljša učinkovitost zaposlenih v različnih delovnih sektorjih.

Popolna opustitev družbenih medijev ali že omejitev njihove uporabe je prav tako koristna - te stvari lahko izboljšajo duševno dobro počutje in socialno povezanost, zmanjšajo tveganje kompulzivne uporabe pametnega telefona ter izboljšajo razpoloženje, spanec in tesnobo. Pripravili smo 8 nasvetov za digitalno detoksikacijo.

Določite časovno omejitev

Načrtujte določen čas vsak dan, ko se boste popolnoma izklopili od digitalnih naprav. Na primer, lahko se odločite, da boste vsak dan brez telefona preživeli eno uro ali več.

Izključite obvestila

Izključite obvestila na telefonu in računalniku, da se izognete nenehnim motnjam. S tem si zagotovite čas brez prekinitev, ko se lahko osredotočite na druge dejavnosti.

Uvedite nedigitalne dneve

Določite en dan v tednu, ko ne boste uporabljali digitalnih naprav. Namesto tega se posvetite drugim hobijem, branju, druženju s prijatelji ali zunanjim aktivnostim.

Določite prostore v svojem domu ali pisarni, kjer boste omejili ali prepovedali uporabo telefona. To vam bo pomagalo ohraniti fokus in prisotnost v trenutku.

Spremenite svoje jutranje rutine

Namesto da se takoj po prebujanju poglobite v pregledovanje e-pošte in družbenih omrežij, si vzemite čas zase. Ne poglejte telefona prve pol ure ali več in raje posvetite čas sprostitvi, meditaciji ali načrtovanju dneva.

Poiščite alternativne vire zabave

Namesto da se zatekate k digitalnim napravam za zabavo, preizkusite druge dejavnosti, ki vam prinašajo veselje. To lahko vključuje sprehode v naravi, igranje namiznih iger, obisk muzejev ali udeležbo na tečajih.

Uvedite pravilo »brez telefona pri mizi«

Med obroki se posvetite pogovoru z bližnjimi namesto brskanju po telefonu. To vam bo omogočilo boljše povezovanje in uživanje v hrani.

Naredite digitalni red

Redno pregledujte digitalne naprave in izbrišite nepotrebne aplikacije, datoteke in e-pošto. Ustvarite si urejeno in čisto digitalno okolje.