Arhiv Štajerskega Tednika

V Slovenski turistični organizaciji so zatrdili, da za kvašeno testo haloške gibanice potrebujemo 500 gramov moke (pol ostre, pol gladke), 30 gramov kvasa, 10 gramov soli, eno žlico sladkorja, eno do dve jajci, 40 gramov masla in 2,5 decilitra mleka; za nadev kilogram skute, dva decilitra kisle smetane, dve jajci, 150 gramov sladkorja, 80 gramov poparjenega pšeničnega zdroba in cimet; za preliv pa dva decilitra kisle smetane in dve jajci. »Iz sestavin za kvašeno testo zgnetemo srednje mehko testo in ga pustimo vzhajati. Vzhajanega razvaljamo in ga položimo v pomaščen okrogel lončeni model ali v pekač. Nadevamo ga s skutnim nadevom, prelijemo s smetanovim prelivom ter spečemo. Gibanico postrežemo še toplo,« so priporočili.

Ob zapisanem receptu bo marsikdo zmajal z glavo. Pristna haloška gibanica ni bila namreč nikoli sladkana, za eksotični cimet pa marsikje še vedeli niso, kaj šele, da bi ga imeli pri roki. Še huje: tudi v poplavi kuharskih receptov na svetovnem spletu »izvirnika« za haloško gibanico najverjetneje ne boste našli. Nekateri kuharski mojstri bi v nadev dodali sladko smetano, vanilin sladkor ali poprovo meto, spet drugi so namignili, da lahko gibanici okus bojda »izboljšamo« z mletimi orehi, medom ali celo rozinami. V učbeniku za srednje izobraževanje iz ne tako daljnega leta 1996 in z naslovom Kuharstvo smo našli zanimiv napotek, da moramo za haloško gibanico pekač pomastiti z raztopljeno gosjo maščobo, in nasvet, da lahko del skute (če nam je pač primanjkuje) preprosto zamenjamo s kuhanimi, a odcejenimi jedilnimi bučami ...

Strnimo: kakšen je »pravi« recept za haloško gibanico, ne ve nihče.

Preberite več v Štajerskem Tedniku

Eva M.