Če bi z obnovo Gojkovičeve skulpture čakali še malo, bi propadla
Pred slabim letom smo v Štajerskem tedniku opozorili na propadanje kamnitih skulptur, javnih plastik na ptujskih zelenicah. Ni jih veliko, opazno pa je, da tam, kjer so, nekatere vidno propadajo. Med njimi ženski ležeči akt akademskega kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča, in spomenik pobratenja med nekdanjo veliko občino Ptuj in občino Arandjelovac v Srbiji.

Ko smo iskali odgovore na vprašanje o tem, kdo je skrbnik oz. odgovoren za njihovo vzdrževanje, kdo bi ju moral varovati, četudi nista arheološka spomenika, jih nismo prejeli.
Travo so sicer redno kosili oz. skrbeli za cvetlično zasaditev, kaj več pa ne. Zato je toliko bolj razveseljivo, da se je le našla rešitev za Gojkovičevo mojstrovino, ki jo je spodbudil občan Boris Miočinović ob 80-letnici umetnika. Denar za obnovo je zagotovila MO Ptuj.
Skulptura ni nikjer evidentirana, naj pa bi bila predmet delitvene bilance med občinami, kar pa se ni zgodilo. To je bila Gojkovičeva prva javna plastika, ki jo je Občina Ptuj naročila leta 1968 in je bila postavljena kot eno od obeležij 1900. obletnice prve omembe Ptuja v pisnih virih. Začetek obnove Gojkovičeve plastike je razveselil tudi stanovalce blokov ob Volkmerjevi, ki so se prav tako vrsto let spraševali o tem, kdo naj bi jo vzdrževal.
Akademskemu restavratorju Dejanu Pfeiferju se je pri obnovi skulpture pridružila magistra arheologije in tudi restavratorka Janja Gojkovič, sicer umetnikova hči. Zaradi vremenskih razmer in tudi slabega vzdrževanja, starosti plastike, je prišlo do propadanja, do razpok, ki so največji problem in ki so se sčasoma razširile, kar je tudi povzročilo odpadanje njenih delov.
„Imamo srečo, da je v sanacijo vključena tudi avtorjeva hčerka Janja Gojkovič, da imamo informacije za obnovo iz prve roke, tudi njegove napotke, ker se je tudi sam ukvarjal z restavratorstvom. Lotili smo se utrjevanja, da plastika ne bo propadala naprej, domodelacije manjkajočih delov, kitanja razpok in same zaščite. Poskušali bomo povrniti strukturo in ton, ki jo je imela ob postavitvi. Takšna je tudi želja Viktorja Gojkoviča, ki je v teh dneh praznoval 80. rojstni dan. To bo tako tudi neke vrste darilo ob njegovem jubileju, da bo njegovo delo, njegova prva javna plastika, dobilo povrnjeno podobo,“ je povedal Dejan Pfeifer.
„Največji problem je, ker takšnih spomenikov nihče ne opazuje“
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se