Biodinamika v praksi: zaščita vrta brez strupov
Vsak od nas si želi, da bi imel zdrave, okusne in obilne pridelke. Pri izzivih, ki se ob tem pojavljajo, biodinamiki vedno iščemo naravne rešitve in izhajamo iz logike, ki povzema naravne zakonitosti. Tokrat z vami delim nekaj praktičnih rešitev in vas spodbujam, da jih preizkusite na domačem vrtu.
Agrokemija ponuja številna sredstva, kako rastlinam pomagati. Ali se na obljube tistih, ki iz te prodaje kujejo dobičke, lahko zanesem, pa je zame vedno večje vprašanje. Biodinamiki se vsekakor zatekamo izključno k naravnim sredstvom in vsa tako imenovana kemično-sintetična sredstva odklanjamo. Nihče jih ni mogel v praksi resnično preveriti niti glede na kratkoročne, še manj na dolgoročne učinke, niti za rastlino, za katero jih ponujajo, kaj šele za druge rastline in živa bitja v zemlji in okolju.
Biodinamiki smo srečni ljudje. Če uporabljamo za zemljo zrel kompost, za posevke prava semena, če uporabljamo biodinamične preparate, tudi preparat iz kravjaka Marije Thun, bodo naše rastline bolj odporne in bo tudi težav s škodljivci manj. Spremljati rastline v njihovem razvoju, jih zaščititi in jim pomagati, pa je treba pogosto kljub temu.
PREBERITE TUDI:
V Steinerjevi zapuščini najdemo zanesljive napotke za reševanje težav s škodljivci in pleveli, iz zapuščine Marije Thun pa v poskusih preverjena priporočila, ki to s priporočili za uporabo čajev še presegajo. V razmislek prav od nje še trditev, da ima tudi vsaka težava na vrtu svoje razloge, svojo upravičenost. Naša prva naloga je, da razloge odkrijemo in jih poskušamo odpraviti na drugačen način.
Težave s pleveli
Plevel, ki se močno razrašča, kaže na stisko zemlje in naša naloga naj bi bila najprej, da rastlino izkopljemo v celoti in pogledamo, kaj utegne povzročati s svojo postavo pod in nad zemljo. Gre za rahljanje zemlje s podzemnim razraščanjem ali morda s suličasto korenino vnaša v globino zrak? Vsekakor je, tako Marija Thun, zemlja tista, ki pokliče v rast rastlino, ki ji v stiski pomaga. Če s svojim načinom obdelovanja stisko zemlje odpravimo mi, »plevel« ne bo potreben. »Plevel kot indikator« je knjiga, ki ta problem opisuje.
Da čas sanacije rastišča po močni zapleveljenosti skrajšamo, si Steinerjevi učenci lahko pomagamo še na dva načina. Prvi je, da zberemo semena plevela in jih sežgemo, dinamiziramo in potenciramo za škropivo do D8 ter prizadete površine škropimo. Tako škropljene površine kažejo že v naslednji vegetaciji manj plevela te vrste, ki oblikuje tudi manj semen. Če postopek ponavljamo še tri leta, ta plevel na tej površini izgine.
Druga možnost je, da ustrezno količino rastlin, ki nam delajo težave, v celoti izkopljemo, cele s korenino vred prelijemo z vodo, občasno premešamo in pustimo tako dolgo, da se popolnoma razkrojijo. Takšno gnojevko razredčimo, mešamo 20 minut in škropimo po prizadetih površinah. Velja, da razen paradižnika, ki bi mu lastna gnojevka celo prijala, prav nobena rastlina tega ne mara in se z rastišča umika.
Škodljivci
Tudi škodljivci so v naravi potrebni. Meni je to gotovo težje razumljivo. Listne uši, na primer. Jih potrebujejo mravlje in naj bi bile mravlje tiste, ki jih okolje potrebuje, uši pa za njihovo krmo??? Marija Thun je menila, da je pogost pojav mravelj zdravilo, ker da se mravljinčja kislina preobraža v nujno potrebno aminokislino zaradi usihanja vitalnosti zemlje. Na dosegu mojega doumevanja je prej razlaga, da mravlje kažejo na problem, na zastoj sokov v rastlini, in jih je moč razumeti kot poziv, da za boljšo cirkulacijo sokov poskrbimo drugače.
Steinerjevo splošno priporočilo je, da škodljivce preženemo tako, da določeno število škodljivcev ulovimo in sežgemo (najprimernejši dan za sežiganje je naveden v vsakoletnem razširjenem setvenem priročniku Marije Thun), pepel dinamiziramo in potenciramo do D8, nato pa škropimo prizadete površine. Polži ali koloradski hrošči reagirajo na takšno škropljenje zelo hitro in dobro, pri bramorju, voluharju ali miših je treba škropljenje ponavljati.
Tudi tu je lahko še drugače. Dober uspeh prinaša škropljenje z gnojevko iz popolnoma razkrojenih škodljivcev, ki jo razredčeno in dinamizirano škropimo včasih na rastline, včasih le na zemljo. Pri polžih je gnojevka hitro narejena in če z njo zalijemo rob našega vrta in zaznamujemo prostor, kjer jih nočemo, je problem pogosto rešen.
Kako pa je s škodljivci, ki jih ne moremo loviti, da bi jih sežgali ali namakali? Marija Thun pravi, da škodljivci poiščejo za zaleganje jajčec ali za svoje bivanje rastline in z njimi ustrezno aromo in okus. Če jim to pokvarimo, odidejo.
PREVERJENA SREDSTVA Z DOMAČEGA VRTA
Učinek enake rastline je glede na pripravo različen. Da si z zdravilno rastlino ne naredimo škode, se držimo navodil.
Velika pekoča kopriva
Namakanje
Voda osem ali 24 ur namočene koprive odganja uši. Priporočamo trikrat zaporedno škropljenje, na primer: koprivo namočim, čez 24 ur odcedim, škropim prizadete rastline, naberem in namočim nove koprive, vodo odcedim čez 24 ur in rastline škropim, naberem nove, namočim in ponovno škropim čez 24 ur.
Čaj
Nabrane koprive natlačim v lonec in prelijem s hladno vodo. Ko zavre, pustim, da se ohladi, odcedim in 10- ali 20-krat razredčim. Škropim rastline, pri katerih želim krepiti rast. Škropljenje poveča asimilacijo in fotosintezo. Ker krepi pretakanje sokov, odganja uši. Če koprivni čaj škropimo na dan za list, krepi liste. Če škropimo krompir, ko ima šest listov, bo bolj odporen proti listni gnilobi. Marija Thun pravi, da koprivni čaj krepi procese železa in mangana.
Razkrojena gnojevka koprive
Svežo koprivo v vedru prelijemo z vodo, pokrijemo in vsak dan premešamo. Popoln razkroj mehkih delov je odvisen od temperature. Uporabimo močno razredčeno, popolnoma razkrojeno gnojevko, ki je močno dušično gnojilo. Pripravimo jo tako, da na 1 l gnojevke dodamo 40 l vode ter vrtinčimo 20 minut, tako da gnojevka iz vode ne smrdi več. Pogosto zalivanje in zalivanje z manj razredčeno koprivno gnojevko povzroča gnitje.
Njivska preslica
Rastlino pripisujemo elementu voda zavezani Luni, uporabljamo pa za usmerjanje delovanja glivic na območje zemlje, predvsem če se pri obilju dežja hočejo preseliti v nadzemeljski del rastline. Kadar uporabimo suho, avgusta prejšnje leto nabrano njivsko preslico, naj čaj počasi vre polno uro. Čaj lahko močno redčimo. Učinek je najboljši, če škropimo problematične rastline in rastišče proti večeru. Priporočamo preventivno škropljenje, če dežuje v času okoli polne lune.
Bolhač
Bolhač pomaga proti pršicam in škodljivcem na malinah. Čaj pripravimo tako, da namočimo celo rastlino v hladni vodi, naslednji dan pa vremo 20 minut. Redčimo 1 : 1.
Hren
Hren deluje proti moniliji. Liste in koren prelijemo z vrelo vodo in pustimo, da stoji 24 ur. Škropimo nerazredčeno.
Rabarbara
Deluje proti ušem na fižolu. Uporabimo liste, pripravimo kot hren in škropimo nerazredčeno.
Pelinova gnojevka
Liste pelina namočimo v vedru z vodo. Premešamo vsak dan. Ko se gnojevka ne peni več, je uporabna. Škropimo nerazredčeno. Deluje proti mravljam, gosenicam in ušem.
In še manj znano raziskovalno delo Marije Thun
Z namenom okrepiti zdravje in odpornost vinske trte in sadja je Marija Thun opravljala obširne poskuse s čaji. V priporočilih, ki jih biodinamični vinarji in sadjarji upoštevajo, najdemo: »Čaj iz rmana škropimo na liste na dan za cvet zgodaj zjutraj. Stimulira procese kalija, deluje kot blago žveplanje, rastlino okrepi. Čaj iz kamilice škropimo zjutraj na dan za plod; deluje kot blago bakrenje in vpliva na urejanje procesov kalcija v rastlini. Čaj iz koprive ureja procese železa, škropimo ga na liste. V čaju koprive delujejo procesi mravljinčje kisline, zaradi česar se na listih insekti ne počutijo dobro.
Čaj iz hrasta izboljša strukturo kalcija v rastlini, škropimo ga na liste. Čaj iz regratovih cvetov stimulira procese kremena v rastlini, škropimo ga na liste zjutraj na dan za cvet. Čaj iz baldrijanovih cvetov stimulira procese fosforja in s tem oblikovanje plodov, škropimo ga na dan za cvet. Čaj njivske preslice vrača nivo glivic v zemljo, če ga škropimo zvečer, ko zemlja vdihuje na rastlino in rastišče. Čaje škropimo v tu navedenem zaporedju v razmiku enega tedna.«
Na drugem mestu Marija Thun dodaja glede dela s čaji: »Če imamo občutek, da so sile žvepla, ki so sile toplote, preslabotne, če preveč dežuje, če je premokro, škropimo čaj iz rmana ponovno okoli Janezovega proti večeru. To spodbudi kroženje sokov v rastlini. Rmanov čaj škropimo tudi zvečer, če so dnevi hladni, saj ustvarja nekakšno klimo toplote. Zanimivo je, da je po takem škropljenju rastline treba zaliti, sicer se listi pobesijo kot oveneli. Ni pa tako, če so tla mokra. Škropljenje s tem čajem povečuje tvorbo cvetnih popkov …«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
