Mizuna, tatsoi in komatsuna – 3 top kandidatke za jesensko setev
Mizuna, tatsoi in komatsuna hitro rastejo, dobro prenašajo hlad ter popestrijo jesenske gredice. Spoznajte njihovo setev, obiranje in uporabo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko poletni posevki počasi zapuščajo gredice, najprej pomislimo na motovilec, špinačo in rukolo. Toda konec avgusta lahko posejemo tudi tri precej manj znane listnate zelenjadnice, ki rastejo hitro, dobro prenašajo hladnejše vreme in nas lahko z mladimi listi razveselijo že čez nekaj tednov.
Mizuna, tatsoi in komatsuna prihajajo iz azijskih vrtov, vendar se zelo dobro znajdejo tudi v naših razmerah. Njihova pridelava ni nič zahtevnejša od pridelave običajnih jesenskih solatnic, nekatere pa lahko obiramo večkrat, saj po rezanju znova odženejo. Razlikujejo se predvsem po okusu in uporabi: mizuna je rahlo pikantna, tatsoi izredno blag, komatsuna pa lahko v kuhinji nadomesti špinačo ali blitvo.
PREBERITE TUDI:
Vse tri so zanimive tudi na pogled. Mizuna razvije fino narezane liste, tatsoi skoraj popolno temnozeleno rozeto, komatsuna pa mogočne liste z mesnatimi peclji. Semena nekaterih sort že ponujajo slovenski trgovci, druge lahko naročimo pri evropskih semenarskih hišah. Spoznajmo torej tri kandidatke, ki bi lahko letos popestrile jesenske gredice.
Mizuna – japonska lepotica, ki jo obiramo znova in znova
Če bi morali med vsemi tremi zelenjadnicami izbrati eno samo za prvi poskus, bi bila mizuna verjetno najvarnejša izbira. Je nezahtevna, hitro raste, dobro prenaša hladnejše vreme in nas razveseljuje z nežnimi listi, ki jih lahko obiramo večkrat zapored.
Mizuna (Brassica rapa var. nipposinica) spada med kapusnice in je sorodnica repe, čeprav po videzu nanjo prav nič ne spominja. Tvori bujno rozeto globoko narezanih listov, ki nekoliko spominjajo na regrat ali nežno okrasno listje. Poleg klasične zelene obstajajo tudi sorte z vijoličasto obarvanimi listi, ki so prava popestritev jesenskih gredic.
Njena velika prednost je prijetno svež, rahlo pikanten in le nežno gorčičen okus. Praviloma navduši tudi tiste, ki jim je rukola preostra. Mlade liste uporabljamo v solatah, sendvičih, tortiljah in zelenih smutijih, večje pa lahko na hitro podušimo ali dodamo rižotam, testeninam in zelenjavnim juham. Toplotna obdelava njihovo pikantnost še nekoliko omili.
Mizuno sejemo neposredno na gredo od sredine avgusta do začetka septembra. Če jo želimo pridelovati kot mlado listno zelenjavo, sejemo nekoliko gosteje in prve liste režemo že tri do štiri tedne po setvi. Če želimo razvite rozete, rastline razredčimo na približno 20 do 25 centimetrov.
Posebnost mizune je način obiranja. Nikar je ne izpulimo takoj, ko doseže primerno velikost. Odrežemo le zunanje liste ali pa celotno rozeto porežemo približno tri do pet centimetrov nad tlemi. Rastno srce tako ostane nepoškodovano in rastlina bo v nekaj tednih razvila novo bero listov. Ob ugodni jeseni lahko z ene setve obiramo večkrat.
Ker gre za kapusnico, jo lahko napadejo bolhači, zato je v prvih tednih po setvi priporočljivo uporabiti protinsektno mrežo. Sicer je mizuna zdrava in nezahtevna rastlina, ki dobro prenaša prve jesenske slane in pogosto ostane uporabna še dolgo potem, ko druge solatnice že prenehajo rasti.
Tatsoi – popolna rozeta za jesenski vrt
Tatsoi, ki ga izgovorimo približno »tacoj«, je ena najlepših listnatih zelenjadnic, kar jih lahko posejemo na vrt. Njegovi temnozeleni, sijoči listi rastejo v skoraj popolni rozeti, ki deluje tako urejeno, da bi jo zlahka zamenjali za okrasno rastlino. Šele ob prvem grižljaju ugotovimo, da se za privlačnim videzom skriva tudi izjemno blag in prijeten okus.
Tatsoi (Brassica rapa var. rosularis) izvira iz Kitajske, kjer ga gojijo že stoletja. V primerjavi s številnimi drugimi azijskimi kapusnicami nima izrazito pikantnega okusa. Mladi listi so nežni, rahlo masleni in nekoliko spominjajo na kombinacijo mlade špinače, blitve in zelja. Prav zaradi blagega okusa je lahko dobra izbira tudi za družine z otroki.
Najpogosteje ga uporabljamo svežega v solatah, vendar je izvrsten tudi na hitro podušen. Debeli listni peclji ostanejo prijetno hrustljavi, listi pa ohranijo lepo temnozeleno barvo. V azijski kuhinji ga pogosto pripravljajo v jedeh iz voka, odlično pa se poda tudi k testeninam, rižu in jajčnim jedem.
Za jesenski pridelek ga sejemo od sredine avgusta do začetka septembra. Seme kali hitro, če imajo tla dovolj vlage. Rastline redčimo na približno 20 centimetrov, saj lahko posamezna rozeta zraste precej večja, kot bi pričakovali ob setvi drobnega semena.
Tatsoi sodi med bolj hladno odporne azijske listnate zelenjadnice. Dobro utrjene rastline prenesejo nekaj slane, pod kopreno ali v neogrevanem rastlinjaku pa jih lahko obiramo še pozno v sezono. V hladnem vremenu ostane okus blag, rast pa se z vse krajšimi dnevi postopoma močno upočasni.
Tudi tatsoi je najbolje obirati postopoma. Vedno najprej odstranimo zunanje liste, sredino rozete pa pustimo nepoškodovano. Rastlina bo tako še naprej razvijala nove liste in ostala uporabna več tednov.
Komatsuna – zelenjadnica, ki lahko nadomesti špinačo in blitvo
Med vsemi tremi rastlinami ima komatsuna, ki jo izgovorimo »komacuna«, verjetno največ možnosti, da bi se udomačila tudi na slovenskih vrtovih. Je zelo rodovitna, hitro raste, njena uporaba v kuhinji pa je tako vsestranska, da jo lahko brez težav vključimo v jedi, ki jih že poznamo.
Komatsuna (Brassica rapa var. perviridis) je sorodnica repe in pak čoja. V slovenščini jo poznamo tudi pod imenom špinačna gorčica. Oblikuje pokončne rozete gladkih, temnozelenih listov z mesnatimi svetlozelenimi peclji. Na prvi pogled nekoliko spominja na mlado blitvo, po okusu pa je precej nežnejša. Nima izrazite gorčične ostrine, temveč blag, svež okus z rahlim zeljnim pridihom.
Prav zato jo lahko uporabljamo skoraj povsod, kjer bi sicer posegli po špinači ali blitvi. Mladi listi so odlični v solatah, nekoliko večje lahko dušimo, pripravljamo kot prilogo ali dodajamo juham, rižotam, pitam in testeninam. Tudi po kuhanju ostanejo prijetno čvrsti in ne razpadejo tako hitro kot špinača.
Jesenska setev ji zelo ustreza. Od sredine avgusta do začetka septembra jo sejemo neposredno na gredo. Če želimo obirati mlade liste, je lahko setev nekoliko gostejša, za razvoj večjih rastlin pa posevek razredčimo na približno 20 do 25 centimetrov.
Komatsuna potrebuje enakomerno vlažna tla, saj ob daljši suši listi postanejo čvrstejši in manj nežni. Ker zelo hitro raste, ji navadno zadostuje kompost, ki smo ga v tla dodali že pred setvijo, zato dodatno gnojenje večinoma ni potrebno.
Tako kot pri mizuni lahko tudi pri komatsuni sproti režemo zunanje liste, medtem ko sredica ostane nepoškodovana. Rastlina zato še naprej raste in nam omogoča več zaporednih obiranj. Če jo pustimo nekoliko dlje, razvije velike liste in mesnate peclje, ki jih lahko pripravimo podobno kot mlado blitvo.
Katero izbrati?
Če se z azijskimi listnatimi zelenjadnicami srečujete prvič, bo najvarnejša izbira mizuna, saj hitro raste, večkrat odžene in ima dovolj blag okus za vsakdanjo uporabo. Tatsoi bo navdušil ljubitelje nežnih listov in lepih rozet, komatsuna pa je najboljša izbira za vse, ki iščete rodovitno zelenjadnico za kuhanje.
Seveda se nam ni treba odločiti samo za eno. Ker vse tri hitro rastejo in ne potrebujejo veliko prostora, lahko posejemo krajše vrste vseh treh ter že jeseni ugotovimo, katera si zasluži stalno mesto na našem vrtu.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
