Gola zemlja je največji greh vrtičkarjev – tako jo koristno zapolnite
Prazne grede ne bi smele ostati gole. Preverite, katere rastline za zeleno gnojenje lahko posejete septembra, da zaščitite tla in izboljšate njihovo rodovitnost.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zakaj je živa odeja boljša od gole zemlje?
V naravi rodovitna tla le redko ostanejo povsem neporaščena. Rastline jih s svojimi listi varujejo pred neposrednimi udarci dežnih kapelj, njihove korenine pa zemljo povezujejo, rahljajo in v njej ustvarjajo poti za vodo in zrak. Ko rastline odmrejo ali jih porežemo, z organsko snovjo hranijo talne mikroorganizme.
Rastline za zeleno gnojenje obenem porabijo del hranil, ki so po spravilu vrtnin še ostala v zemlji. Tako zlasti zmanjšujejo možnost, da bi se dušik med jesenskim in zimskim deževjem izpral v globlje plasti. Hranila se začasno shranijo v rastlinski masi in se po njenem razkroju ponovno vključijo v kroženje.
Ne drži pa, da prav vsaka rastlina za zeleno gnojenje v zemljo prinaša dodaten dušik. To zmorejo predvsem metuljnice, kot so detelje in grašice, ki živijo v sožitju z bakterijami na svojih koreninah. Žita, facelija in križnice dušika ne ustvarjajo, ga pa prestrežejo, preden se izgubi iz območja korenin.
Facelija hitro prekrije zgodaj izpraznjene grede
Facelija je med vrtičkarji priljubljena, ker hitro kali, razvije precej zelene mase in ni v bližnjem sorodstvu z našimi najpogostejšimi vrtninami. Zato jo lahko brez večjih težav vključimo v skoraj vsak kolobar. Njene goste korenine izboljšujejo strukturo vrhnje plasti tal, listje pa omejuje rast plevelov.
PREBERITE TUDI:
V začetku septembra jo še lahko posejemo, zlasti na toplejših legah, vendar ne smemo pričakovati enakega razvoja kot pri poletni setvi. Pred hladnim vremenom bo predvsem ozelenila in zaščitila tla, za obilno cvetenje pa ji lahko zmanjka časa. Facelija močnejše zime praviloma ne preživi, zato njeni ostanki spomladi navadno ne povzročajo veliko dela. Lahko jih pustimo na površini kot zastirko ali jih zelo plitvo vdelamo v tla.
Za zanesljivo zimsko zaščito izberimo rž
Če želimo, da greda ostane zelena tudi pozimi, je ena najzanesljivejših možnosti prezimna rž. Sejemo jo lahko od poznega poletja globoko v jesen, dobro prenaša mraz, z razvejanim koreninskim sistemom pa veže tla in prestreza preostala hranila. Primerna je tudi za grede, ki se izpraznijo nekoliko pozneje.
Njena prednost je hkrati lahko tudi slabost. Spomladi začne hitro rasti, zato je ne smemo pustiti predolgo. Pravočasno jo pokosimo, še preden začne oblikovati seme. Nadzemne dele lahko uporabimo kot zastirko ali jih dodamo kompostu, korenine pa pustimo, da razpadejo v zemlji. Če bomo rastlinsko maso vdelali v tla, to naredimo nekaj tednov pred setvijo naslednje vrtnine, da se začne razkrajati.
Kdor si želi spomladi manj dela, lahko v začetku septembra poseje tudi oves. Ta hitro ozeleni in dobro prekrije tla, vendar ga močnejši mraz običajno uniči. Čez zimo poleže na površino in ustvari odmrlo zastirko, v katero lahko spomladi z razmeroma malo poseganja pripravimo prostor za novo setev.
Metuljnice pustijo za seboj tudi nekaj dušika
Na gredah, ki jih bomo ponovno potrebovali šele spomladi, lahko posejemo inkarnatko oziroma inkarnatno deteljo ali prezimno grašico. Obe sodita med metuljnice, zato lahko s pomočjo bakterij, ki živijo v gomoljčkih na njihovih koreninah, vežeta dušik iz zraka. Učinek je najboljši, če rastline rastejo dovolj dolgo in jih odstranimo oziroma porežemo, preden seme dozori.
Metuljnice se pogosto sejejo skupaj z žiti. Dobra možnost je na primer mešanica prezimne grašice in rži: rž hitro zaščiti tla in prestreza hranila, grašica pa prispeva dušik in mehkejšo rastlinsko maso. Pri kupljenih mešanicah upoštevamo količino semena in navodila, zapisana na embalaži, saj pregosta setev ni nujno bolj učinkovita.
Z gorjušico previdno zaradi kolobarja
Bela gorjušica zelo hitro kali, razvije veliko zelene mase in učinkovito prekrije tla, zato se pogosto priporoča za jesensko zeleno gnojenje. Vendar spada v družino križnic, tako kot zelje, ohrovt, brokoli, cvetača, redkev, repa in rukola. Enako velja za oljno redkev, ki jo prav tako prodajajo kot rastlino za izboljševanje tal.
Če na vrtu pogosto gojimo kapusnice, gorjušice in oljne redkve ne sejemo na grede, kjer so te rasle letos ali jih nameravamo posaditi v naslednji sezoni. Sorodne rastline so lahko gostiteljice istih bolezni in škodljivcev, zato jih moramo šteti kot del kolobarja. Posebna previdnost je potrebna na vrtovih, kjer so se že pojavile težave, kot je golšavost kapusnic. Za takšne grede so varnejša izbira facelija, rž ali oves.
Kako pripravimo gredo za setev?
Po spravilu pridelka odstranimo obolele rastlinske ostanke in trajne plevele, zemlje pa ni treba globoko prekopavati. Površino rahlo prerahljamo, večje grude zdrobimo in seme enakomerno raztrosimo. Nato ga z grabljami plitvo zadelamo ter površino nežno pritisnemo ob tla. Globina setve je odvisna od velikosti semen, zato upoštevamo navodila na embalaži.
Če je zemlja suha, posejano površino zalijemo in skrbimo, da se med kaljenjem povsem ne izsuši. Prav hiter in enakomeren vznik je pomemben, saj lahko samo dovolj gosta rast učinkovito prekrije tla ter omeji plevel.
Zelenega gnojenja ni treba posejati po vsem vrtu naenkrat. Dovolj je, da sproti ozelenimo posamezne grede, ko z njih pospravimo pridelek. Če bomo določeno površino še jeseni potrebovali za motovilec, špinačo, česen ali čebulo, jo seveda prihranimo zanje. Tam, kjer do pomladi ne načrtujemo nove vrtnine, pa bo živa rastlinska odeja za zemljo veliko koristnejša od prazne, lepo pograbljene površine.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
