Arakača: andska korenovka, ki si utira pot na slovenske vrtove
Arakača je starodavna andska korenovka, podobna krompirju. Preverite, ali uspeva tudi na slovenskih vrtovih in kako jo gojiti v visokih gredah.
Arakača je gomoljna zelenjava iz Andov in ena najstarejših andskih kulturnih rastlin. Gojili so jo že dolgo pred civilizacijo Inkov in cenjena je bila kot živilski pridelek, še preden so v inkovskem imperiju začeli širše gojiti koruzo in krompir. Še danes ostaja pomembno osnovno živilo v andski regiji. V večjem obsegu jo pridelujejo v Kolumbiji, Peruju, Ekvadorju in zlasti v Braziliji, kjer je stalnica na tržnicah in v supermarketih. Tam, kjer uspeva v optimalnih razmerah, jo zaradi finega, rahlo sladkastega okusa pogosto postavljajo celo pred krompir.
Velik, mesnat koreninski gomolj vsebuje veliko lahko prebavljivega škroba z zelo fino strukturo, zato je primeren tudi za občutljive prebave in otroško prehrano. Korenine kuhajo, pečejo, pražijo ali predelujejo v čips in nežne pireje, iz katerih pripravljajo tudi sladice. Užitni so tudi aromatični, pastinaku podobni listi in hrustljava stebla, ki jih lahko dodamo juham ali solatam.
Kako se bo obnesla na slovenskih vrtovih?
Arakača izvira iz višjih leg Andov, kjer so temperature zmerne, brez ekstremne vročine in brez močnih zmrzali. To pomeni, da ji naše podnebje ni povsem tuje, vendar zahteva nekaj prilagoditev.
Rastna doba je dolga – od sajenja do pobiranja lahko mine 8 do 10 mesecev. To pomeni, da jo sadimo šele, ko mine nevarnost spomladanskih pozeb in se tla ogrejejo vsaj na 10 °C. Jeseni jo moramo pobrati pred prvo slano. Najbolje se bo obnesla na Primorskem ter v toplejših delih Štajerske in Dolenjske, v hladnejših legah pa je pridelek bolj odvisen od dolge in tople jeseni, kar pa v zadnjih letih največkrat ni problem.
Zahteva globoka, rahla in dobro odcedna tla. V težkih, zbitih ilovnatih tleh lahko pride do deformacij korenin ali celo gnitja. Idealna so humozna tla z rahlo kislim do nevtralnim pH. Lega naj bo sončna, v najbolj vročih poletjih pa ji prija rahla zaščita pred popoldansko pripeko.
Zalivanje mora biti enakomerno. Rastlina ne prenaša niti dolgotrajne suše niti zastajanja vode. Posebej pomembno je stabilno vlažno okolje v času oblikovanja gomoljev. Gnojenje naj bo zmerno – preveč dušika spodbuja bujno rast listov na račun korenin. Pred sajenjem zadošča kakovosten, zrel kompost.
Arakača v visokih gredah
Za slovenske razmere so visoke grede lahko celo ena boljših rešitev. V njih lažje zagotovimo ravno tisto, kar arakača potrebuje: rahlo, zračno in globoko strukturo brez zastajanja vode.
Ključna pa je globina. Priporočljiva višina je vsaj 40–50 cm, še bolje 60 cm, saj razvije obsežen koreninski sistem. Spodnji sloj naj bo grob in zračen, srednji kompostni, zgornjih 25–30 cm pa kakovostna vrtna zemlja z dodatkom komposta.
Prednost visokih gred je tudi hitrejše ogrevanje tal spomladi, kar tej toploljubni vrtnini ustreza. Po drugi strani pa se poleti hitreje izsušujejo, zato je zastiranje skoraj nujno. Plast slame ali drugega organskega materiala pomaga ohranjati enakomerno vlago in temperaturo tal.
V zelo vročih legah se lahko tla v visokih gredah pregrejejo. V takem primeru je smiselno razmisliti o rahlem senčenju v najbolj vročem delu dneva ali o zasaditvi na mestu z nekaj popoldanske sence.
Če so pogoji ustrezni – dovolj globine, rahla struktura in enakomerna vlaga – je pridelek v visokih gredah lahko zelo lep in enakomerno oblikovan.
Razmnoževanje in pobiranje
Arakača se ne razmnožuje s semeni, temveč z delitvijo koreninskih nastavkov. Sadimo posamezne dele z očesi, na razdaljo približno 40–50 cm. Ker sadilni material pri nas ni običajno dostopen, je najbolje preveriti še tuje spletne trgovine. Z malce potrpežljivosti vam bodo spletni iskalniki našli tudi zanesljive ponudnike, ki vam bodo korenike poslali v nekaj dnevih.
Gomolje pobiramo, ko se listi začnejo sušiti. Korenine so krhke, zato kopljemo previdno. Po izkopu jih nekaj dni sušimo v zračnem prostoru, nato pa skladiščimo podobno kot krompir – v hladnem, suhem in temnem prostoru, vendar ne pri prenizkih temperaturah.
PREBERITE TUDI:
Nova zanimivost za pogumne vrtičkarje
Arakača ne bo nadomestila krompirja, lahko pa postane zanimiva dopolnitev vrta za tiste, ki radi preizkušajo manj znane vrtnine. Zaradi dolge rastne dobe zahteva potrpežljivost in primerno lego, vendar prav v visokih gredah lahko najbolje ustvarimo pogoje, ki se približajo njenemu naravnemu okolju.
Za začetek je smiselno gojiti le nekaj rastlin, spremljati razvoj in prilagoditi oskrbo lokalnim razmeram. Če ji namenimo toplo, globoko in enakomerno vlažno rastišče, nas lahko preseneti z nežnim okusom in teksturo, ki jo med korenovkami redko srečamo.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
