Lucija Kinkel, mag. inž. hortikulture, Plantellina strokovnjakinja

Vzgoja lastnih sadik ima kar nekaj prednosti, loti pa se je lahko prav vsak. Z malo spretnosti nam uspe vzgojiti prav vse sadike, ki jih bomo ob primernem času lahko presadili na vrt. Pri tem naj se nam ne mudi, neučakani vrtnarji si namreč s prehitro vzgojo sadik naredijo več škode kot koristi. Kako in kdaj se potemtakem lotiti setev, da bodo sadike pravi čas nared?

PREBERITE TUDI:

Zelenjavni

Namesto visoke grede slamnata bala

Zelenjavni

12 najboljših dobrih sosedov na vrtu za večji pridelek

Kaj potrebujemo?

Preden se lotimo vzgoje domačih sadik, je dobro vedeti, ali imamo doma vse potrebno. Torej, ali imamo lončke ali setvene plošče, kamor bomo lahko seme posejali. Preverimo tudi zemljo – za vzgojo sadik ni primerna kar vsaka, saj mora imeti prilagojeno sestavo hranil ter dovolj rahlo in fino strukturo.

Ali imamo kaljivo seme? Kalivost semena namreč pada z leti in ob neustreznih razmerah skladiščenja. Kalivost preprosto preverimo tako, da damo deset semen na vlažen robček in počakamo, da vzkalijo. Če nam je vzkalilo manj kot osem semen, je čas za nakup novega. Preverimo tudi, ali imamo doma prvo pomoč, ki nam bo prav prišla ob pojavu padavice sadik, in organska gnojila z aminokislinami, ki bodo služila krepitvi sadik ob pojavu različnih stresnih situacij.

Kdaj začeti sejati?

Pravi čas setve je eden odločilnejših dejavnikov, ali bodo naše sadike ob presajanju na prosto ali v rastlinjak kakovostne ali ne. Sadike, ki jih začnemo prezgodaj vzgajati, do presajanja na vrt postanejo že iztrošene, ko jih presadimo na vrt, pa si kar ne opomorejo in zaostajajo v rasti. In kako vedeti, kdaj je pravi čas za začetek? Najprej moramo vedeti, kdaj je na našem vrtu zagotovo primeren čas za presajanje sadik na prosto. Primorski del na prosto sadi prej kot gorenjski in koroški. Tako se orientiramo po tednih, ki jih sadika potrebuje, da se dovolj razvije in je primerna za presajanje.

Jajčevec, paprika in paradižnik

Vrtičkarji najpogosteje vzgajajo sadike paprike, paradižnika in jajčevca. To so tudi vrtnine, ki potrebujejo najdalj časa za razvoj, preden so primerne za presajanje na prosto. Jajčevec in paprika potrebujeta od setve do presajanja na prosto med 70 in 85 dni v optimalnih pogojih. Paradižnik potrebuje od 60 do 70 dni, če so pogoji gojenja optimalni. Solata pa potrebuje le od 30 do 35 dni in zelje od 35 do 38 dni. Temu primerno moramo začeti vzgojo sadik.

Najprej bomo posejali jajčevce in paprike, od začetka februarja do začetka marca. Paradižnik je najbolje sejati od konca februarja (nikakor ne prej) do sredine marca. Če bomo sejančke pikirali, to storimo, ko so klični listi v vodoravnem položaju. Ob temperaturi pod 20 stopinj Celzija se lahko kalitev paprike zamakne tudi za dva tedna, zato bodimo pozorni, da je temperatura okrog 25 °C. Šele ko bomo opazili prve prave liste, lahko sejančke premaknemo na mesto, kjer bo temperatura okrog 20 °C. Ko bodo sejančki razvili tri prave liste, pa jim postopoma temperaturo znižamo še za štiri stopinje ter jih tako do presajanja gojimo pri 14 do 16 °C. Na prosto sadike presajamo šele, ko bodo imele za svinčnik debelo steblo ter med šest in osem oblikovanih pravih listov.

Lucija Kinkel, mag. inž. hortikulture, Plantellina strokovnjakinja

Solata

Toplotno nezahtevne rastline, kot je na primer solata, lahko sejemo tudi že februarja ali marca (odvisno od tega, kakšne razmere imamo in ali jih bomo presajali v zaščiten prostor ali na prosto). Seme solate vzkali pri 16 do 18 °C. Ko sejančki razvijejo tri liste, sadike prestavimo v hladnejši prostor, kjer bo temperatura od 8 do 12 °C. V takih razmerah bomo imeli sadike pripravljene v 30 do 40 dneh.

Zelje

Tudi sadike zelja lahko vzgojimo sami. Vzgoja teh sadik je nezahtevna, kot pri solati. Seme bo vzklilo pri sobni temperaturi od 22 do 24 °C. Po kalitvi jih prestavimo v prostor s temperaturo med 16 in 20 °C. Ko imajo sejančki razvite tri liste, jim lahko postopoma temperaturo znižamo tudi na 10 do 14 °C. Na tej temperaturi jih gojimo do presajanja, ki naj bi bilo dober mesec po setvi.

V tabeli najdemo zapisan čas sajenja posameznih vrtnin in količino sadik za eno odraslo osebo. Ker pa so sorte zgodnje in pozne, ima vsaka vrečka semena zapisane mesece, ko je primeren čas za setev (ali v zavarovan prostor ali na prosto).

Pexels

Kako se lotiti setve?

Pripravimo lončke, setveno ploščo, prazno škatlo jajc, skratka lončke, kamor bomo posejali seme. Napolnimo jih z zemljo fine strukture za setve, ki jo rahlo potlačimo. V lončke naredimo majhne jamice, kamor posejemo seme. Seme pokrijemo z zemljo (če so rastline svetlokalilke, semen ne pokrivamo) in ga nežno zalijemo. Pri zalivanju nam bo prav prišla manjša žlička, s katero bomo lahko zalivali sejančke, ne da bi preveč stlačili zemljo.

Zelenjavni

Kdaj sejati katero zelenjadnico? Praktičen koledar setev po mesecih

Za preventivno zaščito pred padavico sadik uporabimo univerzalni fungicid, ki ga bomo našli v vrtnarskih trgovinah pri kmetijski lekarni. Za vzgojo sadik je najprimernejši prostor rastlinjak, ker pa tam pogosto nimamo ustreznih temperatur, je pogosta vzgoja sadik na okenskih policah. Rešitev ni optimalna, a se z rednim obračanjem sadik lahko prepreči izdolževanje sadik in obračanje proti oknu.

O avtorju

Lucija Kinkel

je mlada strokovnjakinja na področju hortikulture, ki svojo strast do rastlin izraža skozi raziskovanje škodljivcev, bolezni in fizioloških poškodb rastlin. Navdušuje jo narava, zato svojo energijo črpa iz raziskovanja in občudovanja njenih čudes. Na brezplačni številki 080 81 22 jo lahko slišite kot Plantellino svetovalko, kjer vrtnarjem nudi strokovne nasvete.