Kako pripraviti kakovosten kompost za vrt brez napak
Kompost ni le kup organskih odpadkov. Preverite, kako pravilno plastiti, prezračevati in hraniti kompost, da dobite kakovostno gnojilo za vrt.
Večina vrtičkarjev prideluje domači kompost, največkrat pač tako, da na kompostnem kupu zbira organske odpadke. Čeprav imamo dober namen, ni nujno, da bomo dober kompost tudi dejansko pridelali. Ne gre namreč le tako, da organske odpadke odnesemo na kompostni kup in čakamo, da se razgradijo. Treba je upoštevati tudi nekaj osnovnih pravil, da postopek kompostiranja poteka pravilno in nam zagotovi kakovostno organsko maso za rastline.
PREBERITE TUDI:
Kompostni kup ni kup smeti, zahteva tudi delo
Ker je za dobro kompostiranje nevarna vročina, pa tudi preveč padavin, kompostni kup vedno postavimo v senco večjih dreves ali grmov. Zračnost, vlažnost, toplota in predvsem ustrezen material so osnovne zahteve za nastanek humusa. Če kar naprej samo dodajamo snovi na kompostni kup, obstaja nevarnost, da bo v njem premalo zraka, masa bo gnila. Prav tako je treba vedeti, da ima razkroj organske mase več stopenj in tudi različne organizme, ki pri tem sodelujejo. Če mi ves čas maso samo dodajamo, se postopek vedno znova začenja, končuje, začenja …, skratka, v takem kupu je bio zmeda. Posledica je, da rezultat ni tak, kot bi si želeli.
Če želimo dobro gnojilo, si moramo vzeti čas in kompostni kup pravilno pripraviti. Za ta opravek je najboljši jesenski čas, ko je okoli nas že dovolj suhega naravnega materiala, nekoliko lažje je priti do gnoja, pa tudi kompostni kup je jeseni poln.
Seveda je primerna tudi pomlad, še zlasti če je kompostni kup, kamor ste prejšnjo poletje nosili organske ostanke z vrta, še vedno poln. Dela se lotimo na lep, topel dan brez vetra. To je pomembno, da preživi čim več živih bitij v kupu. Najbolje bi bilo, da bi imeli dva ločena prostora za zbiranje organskih ostankov. Ta način je namreč bolj preprost – v enem kupu med sezono zbiramo organski material, v drugem pa se zdaj (ali jeseni) lotimo dela.
Zelo primerno je, da na dno kupa damo nekaj zdrobljenih vej ali, še bolje, plast slame ali listja. To je priporočljivo za boljše zračenje. Nato začnemo zlagati – najprej dodamo maso, ki smo jo zbrali med sezono, debela naj bo največ 30 centimetrov. Če je zelo mokra (v pesti jo stisnemo in iz nje priteče voda), je nujno, da na to plast damo nekaj suhega materiala, kot je slama, listje (ne hrastovo ali orehovo, ker vsebuje preveč tanina) ali pepel. Potem sledi tanka plast gnoja. Ta je potreben za hrano mikroorganizmov. Plasti ponavljamo, dokler ne dosežemo želene višine. Kup naj ne bo višji od metra in pol, mase pa naj bo vsaj za en kubični meter (1 m3). Če se držite takega postopka, se vam ni treba bati, da bo šlo kaj narobe …
Kup zaključimo tako, da je na sredini višji. Prekrijemo ga z naravnim materialom – slamo, koruznico, listjem. Tako se bo hitro ogrel in se bo kompostiranje začelo, prekrivka pa bo preprečevala prekomerno namakanje v primeru padavin in seveda izsuševanje poleti, ko je vroče in suho.
Zelo pomembno je, da si za delo izberemo dan, ko bodo temperature že dovolj tople, prijetno pomladne in nikakor ne mrzlo zimske. Zakaj pa ne sme biti vetrovno? Zato, da se ne bo masa ob premikanju in nalaganju preveč izsušila. Tudi veter namreč lahko uniči kar nekaj mikroorganizmov.
In še nasvet za malce pozneje: da boste med letom kup lažje rahljali in spravljali vanj zrak, svetujem, da nekje na pol metra višine v kup porinete palice, ki gledajo skozenj. Te palice potem občasno dva močnejša člana družine primeta in nekoliko streseta. Tako boste kup najlažje in najbolj preprosto prezračili.
Hrana za kompost
Da, tudi kompost potrebuje hrano, dušik za hrano mikroorganizmov in ogljik za energijo. Hrano dobi z gnojem, lahko tudi z namočenimi koprivami ali gabezom. Biodinamiki uporabljajo pripravke iz baldrijana. Ena od rešitev je tudi, da v domači kuhinji namočimo sladkor, okrog deset litrov vode in pet dekagramov sladkorja za en kubični meter komposta. Lahko pa to »hrano« za kompost tudi kupimo – to so različni pospeševalci kompostiranja.
Vedno zalivamo po plasteh, ki smo jih zbrali v kompostniku, hrano pa dodajamo tudi poleti. Predvsem takrat, ko je plast organske mase zelo debela, na primer po plasti pokošene trave, večji količini ostankov z vrta … in tudi ob prezračevanju komposta, je zalivanje z aktivatorji komposta (hrana za mikroorganizme) priporočljivo.
Na kompostni kup dajemo naravne ostanke z vrta in iz gospodinjstva
Da na kompostni kup odlagamo organske odpadke, zagotovo veste vsi. Pa veste tudi, kaj na kompostni kup ne spada, čeprav je naravno? To so seveda trajni pleveli, ki se jih na vrtu poskušamo znebiti. Tudi če namreč kompost naredimo pravilno, se v njem ne bo razvila dovolj visoka temperatura, da bi uničila korenine omenjenih plevelov. Prav tako ne dajemo na kompostni kup plevelov, če že semenijo. Če delamo kompostni kup pravilno, semena plevelov ne bodo predstavljala težav, če pa ne, potem tudi izpuljenih rastlin, ki že imajo seme, ne dajemo na kup.
Čeprav smo včasih delali drugače, danes na kompostni kup ne dajemo več mesnih ostankov iz kuhinje, saj ti pritegnejo različne godalce. Včasih so slednji imeli v naših vrtovih več sovražnikov in zato z njimi ni bilo večjih težav, danes pa žal ni več tako.
Za konec naj omenim še ostanke, lupine citrusov, ki jih tudi ne dajemo na kompostni kup. Eden od razlogov je, da so po večini pošteno obdelane s fungicidi, saj le na takšen način prenesejo dolgo pot do nas. A ne gre samo za to. Tudi eko pomaranč in limon ni priporočljivo dajati na kompostni kup, to pa zato, ker je kislina v njih »strup« za številne mikroorganizme, zaradi katerih je sploh mogoče, da organski ostanki razpadejo v odlično gnojilo za vrt. Kompostiranje, razpad organskih ostankov, lahko zavirajo tudi olupki banan, rože iz šopkov iz cvetličarn, skratka vsi ostanki, kjer je mogoče najti ostanke sredstev za varstvo rastlin.
Še zadnji napotki za uporabo domačega komposta
Kompostni kup ne sme biti na soncu. Za pravilen potek razpadanja (ne gnitja) organske snovi mora biti kompostni kup zračen in obenem primerno vlažen. Zato mora biti v senci, saj je poletno pripekanje sončnih žarkov zanj lahko uničujoče. Če se kup izsuši, propadejo vsi mikroorganizmi, ki so odgovorni za pravilno razgradnjo organske mase.
Kompostni kup tudi ne sme biti preveč vlažen! Seveda ne sme biti suh, vendar je treba vedeti, da vsi mikrobi, ki so naši pridni delavci na kompostu, za svoj obstoj potrebujejo zrak. Zato moramo poskrbeti, da bo kompostni kup ves čas zračen. Nikakor ga ne »zdravimo« z nasutjem apna ali podobnih pripravkov, če se morda iz njega začne širiti neprijeten vonj. Takrat ga prezračimo, ne pa »zdravimo«.
Če naložimo nanj večjo količino mokrih, predvsem kuhinjskih odpadkov ali pokošene trave, prek te plasti takoj nasujemo suh material. Če ga le imamo, je za ta namen odličen pepel, uporabimo lahko tudi seno ali slamo, lahko pa položimo tanjšo plast zmečkanega časopisnega papirja (vendar ne sijočega).
Kompost pred uporabo (z izjemami) tudi vedno presejemo. Organska masa namreč ne razpada enakomerno. Suhi ostanki rastlin potrebujejo več časa. Če pa denimo v zemlji korenina naleti na še razpadajoč list, se razdeli, razcepi oziroma jo lahko poškoduje. Zato si tega res ne želimo. Tudi deževnikov in številnih drugih žuželk iz komposta si ne želimo preveč v zemlji. Saj poznate delo deževnikov spomladi, če jih je preveč. Iz zemlje pomečejo posajen čebulček, sadike solate pa radi celo povlečejo pod zemljo.
Prav tako se mnogi pritožujete nad prevelikim številom železnih kačic, ki se potem potikajo tam, kjer jim ni mesto. S setvijo komposta se temu izognemo. Ko maso presejemo, damo ne povsem razpadle, večje delce seveda nazaj na kompost. S tem dodamo mikroorganizme za kompostiranje in vrnemo vse večje organizme tja, kjer bodo najbolj koristni.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
