Zimska vitaminska bombica: spoznajte vodno krešo in njene sorodnice
V naravi pozimi raste vodna kreša, polna vitaminov in mineralov. Spoznajte tudi druge kreše, njihove zdravilne lastnosti in kako jih uporabljamo v prehrani.
Večina vrtičkarjev v hladnejših mesecih na vrtu prideluje radič in motovilec, številni pa vitamine in minerale dopolnimo še z mikro zelenjavo in kalčki, ki jih vzgojimo na okenski polici. A prava zakladnica svežine pozimi ne raste le v lončkih – skriva se tudi v naravi. Tam boste našli vodno krešo, eno najbolj dragocenih zimskih divjih zelenjav.
Ob njej obstaja še več zanimivih kreš iz družine križnic Brassicaceae – nekatere uspevajo v naravi, druge lahko gojimo na vrtu, vse pa navdušujejo s svojo kulinarično in hranilno vrednostjo. Spoznajmo jih pobliže.
Vodna kreša – zimska vitaminska »bombica«
Vodna kreša (Nasturtium officinale) je ena tistih rastlin, ki so sveže dosegljive tudi sredi zime. Kot trajnica uspeva v hladnih, čistih, stalno tekočih potokih, kjer voda ne zmrzuje v celoti. Prav zato ohranja sveže liste tudi v hladnih mesecih, kar jo uvršča med naše najdragocenejše divje rastline.
Izvira iz Evrazije, uporabljali pa so jo že antični zdravniki – celo Hipokrat naj bi jo gojil ob svoji prvotni bolnišnici. Danes spet doživlja pravi preporod, saj jo številni uvrščajo med superživila.
Rastlina ima votla stebla in pernato razdeljene liste, njena socvetja pa privabljajo predvsem lebdeče muhe. Užitna sta steblo in list, korenine pa običajno niso priljubljene zaradi ostrega okusa. Surova vodna kreša je blage, osvežilne pikantnosti, ki spominja na mešanico popra, gorčice in wasabija.
Polna je vitaminov A, C in K ter vsebuje veliko kalcija, kalija, železa, betakarotena in luteina. Vitamina K ima celo toliko, da ena skodelica preseže 100 % dnevnega vnosa, kar je pomembno za ohranjanje zdravih kosti. Zaradi izjemno nizke kalorične vrednosti je priljubljena tudi v prehrani za hujšanje.
Draguša – zdravilna zelenjava s Himalaje
Draguša (Lepidium latifolium), imenovana tudi trajna poprovka, je zelnata trajnica, ki izvira iz južne Evrope, Sredozemlja in Azije vse do Himalaje. Pogosto jo najdemo na obrežjih, travnikih in slanih tleh. V nekaterih delih sveta, zlasti v Severni Ameriki in Avstraliji, je celo postala invazivna.
Zraste lahko od 30 cm do več kot metra, pri čemer so posamezni primerki dosegli celo dva metra. Njena olesenela stebla, izmenjujoči se voskasti listi in grozdi drobnih belih cvetov so značilni znak te vrste. Koreninski sistem je izjemno razvejan: lahko sega skoraj tri metre globoko.
V kulinariki so uporabni listi, mladi poganjki in plodovi. V Ladakhu, visoko v Himalaji, spomladanske liste pripravljajo kot špinačo – običajno jih najprej prekuhajo, da zmanjšajo grenkobo, nato pa jih namakajo v vodi, da postanejo prijetnejši za okus.
Draguša vsebuje vitamine C, A in skupine B ter bogastvo mineralov, med katerimi izstopajo kalcij, železo, magnezij, fosfor in kalij. Njena hranilna vrednost pa se, podobno kot pri številnih divjih rastlinah, spreminja glede na rastišče.
Vrtna kreša – pikantna zelenjava za vsak dan
Vrtna kreša (Lepidium sativum) je pri nas najpogosteje tista, ki jo povezujemo s kalčki in mikro zelenjavo. Je hitro rastoča enoletnica, ki jo sejemo spomladi, ko mine nevarnost pozeb. Njeno ime izhaja iz stare germanske besede cresso – oster, pikanten – kar odlično opiše njen okus.
Doseže lahko do 60 cm višine, na vrhu pa razvije gosto razvejana socvetja drobnih belih ali rožnatih cvetov. Surova kreša je izjemno hranilna, bogata z vitamini A, C, K ter številnimi minerali, posebej magnezijem, manganom in kalijem.
Uporabljamo jo v juhah, solatah, sendvičih in namazih, odlično pa deluje tudi kot kalček. Njeni posušeni semenski stroki so zelo aromatični – v Indiji jih poznajo kot haloon in jih uporabljajo kot začimbo, ki spominja na poper.
V mnogih državah ima tudi medicinski ugled. V ajurvedi je poznana kot chandrashoor, na Arabskem polotoku pa semena uporabljajo za pripravo grelnih napitkov, ki naj bi krepili telo pozimi.
Česnova kreša – drobna rastlina z močnim vonjem
Česnova kreša ali ploščevica (Peltaria alliacea) je zelnata trajnica, ki jo najdemo na kamnitih območjih Slovenije, Avstrije, Madžarske, Romunije in Balkana. Zraste do 60 cm visoko, cveti pa od maja do julija z drobnimi belimi cvetovi.
Svoje ime je dobila zaradi izrazitega vonja po česnu, ki se sprosti, ko zdrobimo liste. Prav ti listi so tudi najpogosteje uporabljeni v kulinariki – kot dodatek solatam, namazom ali hladnim jedem, ki jim želimo dodati rahlo pikantno, česnasto noto.
Vsebuje fitokemikalije, kot so glukozinolati, flavonoidi in druge zaščitne spojine, ki imajo antioksidativne in protivnetne učinke. Poleg tega je dober vir vitaminov in mineralov, kar jo uvršča med manj znane, a zelo zanimive vrtne in divje zelenjave.
Zakaj si kreše zaslužijo več pozornosti?
Skupno vsem krešam je troje: izrazit okus, izjemna hranilnost in presenetljiva vsestranskost.
Od vodne kreše, ki jo najdemo pozimi v naravi, do vrtne kreše, ki jo čez noč vzgojimo na okenski polici – vse prinašajo svežino, minerale, vitamine in pravo spomladansko energijo tudi v najhladnejšem delu leta.
Če imate možnost, poskusite katero od kreš tudi sami vzgojiti ali nabrati na primernem, čistem rastišču. Morda vam bo ravno ta drobna, pikantna zelenjava polepšala marsikateri zimski krožnik.
E-novice · Rože in vrt
O avtorju
je nadobudni hortikulturnik in izkušeni kmetovalec, ki se navdušuje nad preizkušanjem manj poznanih sort in vrst, znan tudi pod imenom King of paradajz. Na kmetiji MAZEJ prideluje aktualno zelenjavo, sadike 1001 vrste in sorte, hkrati pa izdeluje tudi odlične domače sirupe, želeje, gele, čaje … Za več informacij pokličite na tel. št. 041 820 917!
