OSEBNI ARHIV

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ni šlo za plebiscit za desnico

Rast podpore desnim strankam v zadnjem desetletju opažajo v številnih evropskih državah, kar zgodovinsko ni nič nenavadnega – liberalnim obdobjem pogosto sledijo bolj konservativna. Preseneča pa, da se v desno obračajo tudi mladi volivci. »Teza, da so volivci preprosto 'želeli desnico', se zdi preveč preprosta. Volivci so izvolili razdrobljen parlament, desna vlada pa je rezultat koalicijske matematike, mobilizacije desnega pola in nezmožnosti liberalnega zmagovalca, da sestavi večino,« pravi dr. Rudi Klanjšek, izredni profesor na Oddelku za sociologijo Univerze v Mariboru.

Vsak voli desnico iz svojih razlogov

Obrata na desno po njegovih besedah ne poganja enotna ideologija. »Nekateri volijo desnico zaradi ekonomskih razlogov, npr. zaradi nižjih davkov, drugi zaradi kulturnih tem, ki se dotikajo odnosa do migrantov, družine, spola, tretji zato, ker volijo bodisi protestno, bodisi za (po njihovem) manjše zlo.« Pomembno vlogo igra tudi želja po varnosti, redu in predvidljivosti: »Ne sporoča se samo 'hočemo konservativne vrednote', ampak 'hočemo varnost, dostopna stanovanja, delujoče zdravstvo, red, občutek vpliva in jasno razlago sveta'.«

Slovenija

Politični obrat: Kaj se je zgodilo z najbolj liberalno generacijo?

Kaj desnica obljublja in česa ne more izpolniti

Desnica vsaj na deklarativni ravni obljublja zaščito, pripadnost in red – zaščito »naših ljudi«, meja, družine, davkoplačevalcev in »normalnosti«. »Del teh obljub je lahko realen, predvsem kadar gre za bolj učinkovito upravo, manj klientelizma, hitrejše postopke ali bolj jasno odgovornost države,« pravi Klanjšek, a dodaja, da je manj realen tisti del, ki hkrati obljublja nižje davke, boljše javne storitve, varne pokojnine in večjo gospodarsko rast, saj so ti cilji pogosto notranje protislovni. »Ker ni nujno tako, se seveda upravičeno sproža dvom o javnofinančni vzdržnosti takšnih politik.«

Mladi niso postali konservativci

»Desni zasuk ne nastaja nujno zato, ker bi mladi množično postali 'klasično konservativni', ampak ker negotovost, nizko zaupanje in občutek izgube nadzora ustvarjajo teren za politiko reda, varnosti in identitete,« pojasnjuje sociolog. Mlade denimo upravičeno skrbi stanovanjska problematika, levica pa po njegovem mnenju sporočila s terena večkrat ignorira ali ima do njih preveč vzvišen odnos. Nismo torej priča »konservativni revoluciji«, ampak političnim posledicam negotovosti – desnica je preprosto uspešnejša pri prevajanju strahov v politično zgodbo.

Celoten prispevek je objavljen v reviji Obrazi 06/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.