Matjaž Očko

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na domačem vrtu gojijo čim več zelenjave in zelišč. Uporabljajo stare družinske recepte, da ohranijo pristne lokalne okuse. Njihova kulinarika temelji na sezonskosti in tesnem sodelovanju z lokalnimi pridelovalci, ki zagotavljajo neprecenljive sveže sestavine. Vsak krožnik nosi pečat njihove izvirnosti in zavedanja, da je pot od setve do žetve dolga, naporna in polna čustev. Ponujajo »le« en meni, a je prav zato vsakokrat drugačen. Spreminja se dnevno glede na to, kaj tisti trenutek raste na vrtu, njivi ter kaj jim s svojih kmetij pripeljejo skrbno izbrani lokalni dobavitelji.

Hiša Raduha v Lučah je prostor, kjer se življenje upočasni. Kjer se gostinska tradicija prenaša po ženski strani ter združuje sodobno estetiko z globokim spoštovanjem do narave in lokalnega okolja. Jedi, pripravljene iz domačih sestavin, niso le kulinarični užitek, ampak del zgodbe, ki jo pripovedujejo tri generacije. To ni kraj, kamor prideš samo »jest«, ampak prostor, kjer se zares odklopiš. Mir, reka Savinja in unikatne namestitve v prenovljenem kozolcu, starem hlevu ali v hiškah na drevesih vabijo k daljšemu postanku. Šele ko ostaneš, začutiš, kaj pomeni doživetje v objemu narave, polno pristnosti in iskrenosti.

OSEBNI ARHIV

»V moji kuhinji se prepleta tradicija in sodobnost,« poudari Martina, »spomini na babičine recepte, udobje kislega mleka in lokalnih sirov, moč rečnih rib ali vonj divjih zelišč se prepletajo z inovativnimi tehnikami, kot so fermentacija, dimljenje in vlaganje. Vsaka jed je zgodba o naravnih ciklih, letnih časih in o tem, da lahko preproste sestavine nosijo globoka čustva in spomine.«

Globoko spoštovanje do narave, tradicije, kraja in časa

Kulinarični slog Hiše Raduha izhaja iz globokega spoštovanja do narave, tradicije, kraja in časa. Hiša stoji pod mogočno Raduho, katere pobočja se prek skalne Breznice spuščajo proti stari alpski vasici Luče ob čudoviti, a divji Savinji. Ta pokrajina že tisočletja zaznamuje življenje in usodo celotne doline. Priljubljeni penzion in gostilna, kamor so nekoč zahajali gostje iz vse Jugoslavije, je bil zgrajen že davnega leta 1875, leta 1929 pa ga je kupil Martinin dedek – torej se družina počasi že pripravlja na slavje stoletnice! Klasično domačijo teh krajev sta sestavljali gostilna in tišlarija, kar veliko pove o tem, zakaj je tu oblikovani les glavni likovni poudarek.

OSEBNI ARHIV

Pri Breznikovih je mizarstvo prevzel brat, gostilno pa, po mami, Martina. Tako se kuhalnica tu vihti že več generacij, bogata zgodovina ter dragoceni družinski spomini pa so vidni na vsakem koraku. O bogati dediščini pričajo štirje podpisi na kuhinjskem otoku, vgravirani s srebrno barvo: Breznik Martina, Selišnik Emilija, Jezernik Emilija, XX – štiri generacije kuharic v Raduhi. Najstarejša še iz časov, ko so se podpisovale kar z dvema križcema. Čeprav kuhinja Hiše Raduhe temelji na nadaljevanju in spoštovanju zgodbe starih, odličnih kuharic, jo je Martina Breznik s svojim neizčrpnim žarom in nenehnim iskanjem tako spoštljivo prenovila, da je nastala nova kuhinja Logarske doline, kot je o njenem delu navdušeno zapisal prenekateri kulinarični kritik.

Nič manj pomembni pa v mozaiku uspeha ob Martini niso tudi drugi družinski člani: mož Matjaž, ki soustvarja v kuhinji, hčer Kristina, sicer po izobrazbi arhitekta, ki skrbi za dobro počutje gostov v vseh pogledih, in sinova Jaka, ki ga je pot zanesla v gradbeništvo, ter Filip, hišni sommelier.

Hiša Raduha

Vsaka dobrota nosi pečat izvirnosti

Na domačem vrtu gojijo čim več zelenjave in zelišč. Uporabljajo stare družinske recepte, da ohranijo pristne lokalne okuse. Njihova kulinarika temelji na sezonskosti in tesnem sodelovanju z lokalnimi pridelovalci, ki zagotavljajo neprecenljive sveže sestavine. Vsak krožnik nosi pečat njihove izvirnosti in zavedanja, da je pot od setve do žetve dolga, naporna in polna čustev. Ponujajo »le« en meni, a je prav zato vsakokrat drugačen. Spreminja se dnevno glede na to, kaj tisti trenutek raste na vrtu, njivi ter kaj jim s svojih kmetij pripeljejo skrbno izbrani lokalni dobavitelji.

V ritmu Savinjske doline

Martini največ pomeni, da njena kulinarika temelji na močni povezanosti z lokalnim okoljem – Savinjsko dolino, reko Savinjo, vrtom, pašniki in gozdovi. Uporabljajo lokalne, sezonske sestavine ter poudarjajo trajnost in ohranjanje narave, pri čemer sledijo naravnim ciklom in ritmom pokrajine. Hrana pri njih ni samo obrok, temveč večurna meditativna izkušnja, ki vabi goste, da ustavijo ritem, začutijo prostor in se povežejo zgodbo, ki jo jed pripoveduje.

Babičini recepti v sodobni preobleki

Njihov kulinarični slog prepleta tradicionalne jedi, spomine na domačo kuhinjo in babičine recepte s sodobno, ustvarjalno interpretacijo. Pri tem izhajajo iz prepričanja, da ne obstaja ena sama slovenska kuhinja, temveč mozaik številnih regionalnih tradicij, ki skupaj ustvarjajo edinstven poklon alpskemu prostoru. Čeprav ostajajo trdno zasidrani v lokalnem okolju, ohranjajo odprt pogled v svet ter v svoje ustvarjanje vključujejo sodobne tehnike in izbrane globalne kulinarične trende, ne da bi pri tem izgubili lastno identiteto in integriteto.

Večerja kot gledališka predstava

Vsaka kulinarična večerja je kot gledališka predstava – zgodba, ki jo gostje začutijo in si jo zapomnijo, pri čemer niso samo jedci, temveč aktivni udeleženci prav posebnega rituala, kjer se hrana preobrazi v čustva in razmislek. Sloves te edinstvene izkušnje pod streho macesnov, v objemu mogočnih gorskih vrhov in pod zvezdnatim nebom, je že zdavnaj presegel slovenske meje. Kar nekaj je k temu zagotovo pripomoglo tudi dejstvo, da so člani mednarodnega združenja JRE, ki je po svetu sinonim za vrhunsko kulinariko in povezuje ustvarjalne chefe ter gostince, ki želijo deliti neskončno strast do gastronomije ter željo po izmenjavi izkušenj.

Hiša Raduha

Vabilo k upočasnitvi in zavedanju trenutka

»V svetu, kjer se vse odvija prehitro, si želim, da se čas ustavi za mizo. Z našo kulinariko želimo povabiti k upočasnitvi, k zavedanju trenutka in k poglobljenemu stiku z naravo. Hrana ni le hrana – je zgodba, čutna izkušnja, spomin. Želimo, da gostje z našimi jedmi začutijo prostor, iz katerega izvirajo sestavine, da jih okusi spomnijo na otroštvo, na babičino kuhinjo, a hkrati presenetijo s sodobno interpretacijo. Pomembno nam je, da kulinarično doživetje sproži refleksijo – o naravi, o času, o lepoti preprostosti. V svetu, kjer življenje teče prehitro, želimo ustvariti prostor, kjer se čas ustavi,« polna navdiha razlaga Martina ter nadaljuje: »Najbolj nas zaznamuje uporaba sestavin z našega lastnega vrta, njive, iz gozda in z lokalnih kmetij – torej tisto, kar ponuja narava v danem trenutku. Med tehnikami pa izstopajo tradicionalne metode shranjevanja, kot so fermentacija, sušenje, vlaganje in dimljenje – to so veščine, s katerimi pokažemo spoštovanje do ritma letnih časov in do hrane, ki jo pridelamo sami.«

Hiša Raduha

Domačnost in preprosta eleganca okusa

Ko Martino povprašamo po njeni najljubši sestavini, izbere dve. Postrv je stalnica njihovega jedilnika. »Te ribe so lokalna specialiteta, ki jo je že pred stoletjem zelo cenil sedež škofije v Ljubljani,« pripoveduje Martina. Poširajo jih v zeliščnem mleku, včasih jih rahlo dimijo v kremi iz komarčka, spečejo in prelijejo z omako iz rdeče čebule, vina in rožmarina. Posebej pa je treba omeniti dimljeno postrv, pripravljeno na lesu iz lokalnega gozda, poudari chefinja. S spremljavo zelenjave z vrta, divjih in vrtnih zelišč ter kremo iz česna in kopriv ta jed govori zgodbo o njihovem vsakdanu, o ciklu narave in o tem, kako lahko iz preprostih, lokalnih sestavin ustvarimo izjemno doživetje.

Hiša Raduha

Jajce, simbol življenja in novih začetko

Druga sestavina, ki jo Martina postavi na poseben piedestal, pa je – jajce. Ker je v svoji preprostosti popolno, pravi, je simbol življenja, ponovnega začetka in neskončnih možnosti. Z njim lahko ustvariš nekaj izjemno domačega ali presenetljivo sofisticiranega. Jajce je hkrati nežno in močno, nosi okus kraja, kjer kokoši prosto živijo in se hranijo s tem, kar ponuja narava. Martina poudari, da spoštuje sestavine, ki niso pretenciozne, a so temeljne – in jajce je prav to: osnovno, skromno, a globoko izrazno sredstvo, ki se nikoli ne naveliča pripovedovati novih zgodb.

Obrnjenik, jed luških gospodinj

»S svojimi krožniki želim govoriti o pristnosti, zato so na mojem jedilniku nostalgične jedi, ki so relevantne in govorijo o tem prostoru, prostoru, iz katerega prihajam. In to je edina logična izbira. Naša najstarejša jed se na primer imenuje obrnjenik in je precej obilna. Včasih so jo luške gospodinje možem kmetom in gozdarjem pripravile iz ajdove moke, smetane, mleka in soli, ko so šli na delo, ali pa so jo zavili v papir in vzeli s seboj v službo, ko so nameravali trdo delati. Jed so oblikovali v kroglo in jo jedli s kislim mlekom, kuhanimi dehidriranimi krhlji sadja ali pšenično pijačo, ki spominja na kavo.«

Hiša Raduha

Kultni pokci, ki so zasloveli daleč naokrog

Morda je bila prav ta jed Martinin navdih za njene kultne pokce, po katerih je znana daleč naokrog, kot je nekoč sprožila pravo evforijo s potico v kozarcu. Gre za avtorski prigrizek, ki združuje edinstveno kombinacijo preprostih, a skrbno izbranih sestavin: ajdo, bistro vodo, piransko sol in sončnično olje. Z njihovo krhko in rahlo teksturo, presenetljivo hrustljavostjo ter bogatim okusom, ki se razvije v ustih, so popoln gurmanski užitek, primeren za vsak dan, kot prigrizek, predjed, malica ali celo nadomestek kruha, odlični pa so tudi ob pomakah in namazih ali preprosto sami po sebi, ponosno pripoveduje Martina, ki si želi, da bi bilo prehranjevaje veččutna izkušnja, ki hkrati vznemirja in pomirja; zato je tako neutrudna v iskanju vedno novih idej in neustavljiva pri snovanju domiselnih dobrot.

Matjaž Očko