OSEBNI ARHIV

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Opazna rast podpore desnim strankam je v zadnjem desetletju opazna v številnih evropskih državah, kar sicer zgodovinsko gledano ni nič nenavadnega, saj je bolj liberalnim obdobjem pogosto sledilo bolj konservativno obdobje in obrnjeno. Presenetljivo pa je, da se v desno obračajo tudi mladi volivci, ki so bili tradicionalno bolj nagnjeni k liberalnim vrednotam. Kaj nam obračanje k politični desnici pove o naših družbenih vrednotah, željah in razočaranjih ter kaj nam desnica kot politična ideologija obljublja, smo vprašali različne strokovnjake.

Politični obrat pri mladih volivcih

»Ko govorimo o političnih opredelitvah – mladih in manj mladih – moramo razumeti, da so te vselej tudi odziv na čas, v katerem živimo, in možnosti, ki so nam v politični krajini na voljo. V tem smislu so politične opredelitve večplastne in zapletene bolj, kot se to zdi, če jih razumemo kot preprosto delitev na leve in desne,« je razložil Žan Lep, docent za socialno psihologijo in znanstveni sodelavec.

Nadaljuje: »Mladi danes odraščajo v razmerah, ki jih prejšnje generacije niso poznale: ekonomska negotovost, strah pred vojno, stanovanjska kriza, spreminjajoči se trg dela, podnebne spremembe, digitalna prezasičenost in občutek, da obstoječe institucije – tako politične kot medijske – na njihove potrebe ne odgovarjajo dovolj hitro ali dovolj jasno. Tudi zato, ker svet mladim danes ponuja možnost raznolikih življenjskih poti in identitet, ki jih ne moremo naslavljati z enotnimi sporočili ali ukrepi. V takem kompleksnem in nejasnem okolju je razumljivo, da del mladih išče in se oprime preprostejših, bolj neposrednih rešitev za probleme, ki so pomembni zanje osebno (in morda spregleda tudi kakšno stališče, s katerim se sicer ne strinja).«

Slovenija

Vesna V. Godina: "Janša vsaki skupini volivcev uspe ponuditi, kar ta želi"

Spremembe v vrednotah

Populistične stranke, pogosto na desnici, pogosto ponujajo prav to – preproste rešitve. »To sicer ne pomeni, da so preprosti ukrepi sami po sebi slabi, vprašanje pa je, ali so res izvedljivi tako preprosto in brez posledic za zdravje demokracije in raven spoštovanja temeljnih vrednot, ki naj bi jim razvite družbe sledile. Potem pa so tukaj še spremembe v prevladujočih vrednotah v družbi.

Pri delu mladih se vse bolj uveljavljajo individualizem in materialistične vrednote, kot so uspeh, bogastvo in status – te pa se lahko uresničujejo, denimo podjetništvo ter obljube o višjih plačah prek zniževanja davkov. Tudi za ceno krčenja socialne države, saj nekaterih njenih 'ugodnosti' mladi še ne potrebujejo, jih jemljejo za samoumevne ali pa so optimistični, da jih zaradi svojega uspeha ne bodo potrebovali.«

Pri vsem navedenem pomembno vlogo igrajo tudi digitalna okolja, v katerih mladi preživijo veliko časa, je opozoril Lep. »Algoritmi tam nagrajujejo emocionalne, poenostavljene in konfrontacijske formate, ki se skladajo z obstoječimi prepričanji, ki jih še dodatno utrjujejo. Vplivneži pa ponujajo idealizirano podobo, ki postane standard uspeha, in vse prepogosto tudi besednjak za narative, prežete s sovraštvom. A nujno je zavedanje, da lahko v obstoječem sistemu uspe le peščici, in mislim, da tukaj vplivneži do svojega občinstva niso iskreni.«

Slovenija

Gojmir Lešnjak Gojc: "Zvonka potrebuje kisik 24 ur na dan"

Nizko zaupanje v politike

Če mladi (še) niso razočarani nad spletnimi idoli, pa to ne velja za politike. »Zaupanje vanje je pri nas nizko in zdi se, da prav z nobeno od vlad nismo in ne moremo biti zadovoljni. A treba je priznati: reševanje stanovanjske krize, zdravstvenega sistema, rast plač ali zaustavljanje migracijskih tokov je strukturno zapleteno in jih skoraj gotovo nobena vlada ne more uveljaviti na hitro. Hkrati pa si v negotovih in kriznih časih javnost želi prav hitrega in odločnega delovanja, tudi če je roka, ki to uveljavlja, bolj trda.«

Desne stranke v odgovor tipično ponujajo red, ki ga v negotovem svetu primanjkuje, pogosto pa z nagovarjanjem k domoljubju in negovanju vrednot kot sta vera in družina, ščitijo tudi identiteto in narodni ponos tistih, ki se v spreminjajočem svetu počutijo preslišane ali ogrožene. »Zato takšne obljube, pa naj pridejo z desne ali leve, sicer pritegnejo glasove, a lahko dolgoročno krepijo razočaranje in cinizem ter krepijo obstoječe delitve.

Družba ob tem postaja vse bolj polarizirana, mladi pa vse bolj cinični do uveljavljenih sistemov. Čeprav v prihodnost vselej zrem z zmernim optimizmom, se bojim, da današnji čas ni naklonjen preprostim rešitvam in bližnja prihodnost zato ne bo ponudila odgovorov na temeljna vprašanja, s katerimi se ukvarjajo mladi in njihovi starejši sodržavljani.«

Celoten članek je objavljen v reviji Obrazi (06/26)