Ženske smo zelo nevarne, če smo popolnoma emancipirane
Urška Klakočar Zupančič. Kjerkoli se pojavi, pritegne pozornost. Njene izjave za javnost so elokventne, jasne in argumentirane. Saj je vendar pravnica.

Čeprav je tudi kot pravnica izzvala pravi vihar, ko je v sicer zaprti skupini na družbenih omrežjih objavila svoje mnenje o takratni vladajoči stranki in njenem voditelju. Danes je po pomembnosti na drugem položaju v državi in prva ženska predsednica Državnega zbora Republike Slovenije v zgodovini samostojne Slovenije. Zavzema se za pravno državo, dosledno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za boj proti korupciji.
Ženske smo še vedno porinjene v ozadje. Zakaj so nad nami še vedno stekleni stropi?
Zato ker smo ženske zelo nevarne, če smo popolnoma emancipirane, enakopravne in v enakem položaju kot moški. Strastna, razgledana, močna ženska je hudo nevarna, sploh če ima v rokah še moč, da moškim vzame »igrače«, s katerimi se igrajo v nesmiselnih vojnah. Poglejte samo, kako so v zgodovini vladale ženske, ki so (sicer po naključju ali čisti sreči) prišle na oblast. Navadno so bila to obdobja miru, vsesplošnega napredka in razvoja ter dviga kulture in umetnosti.
Če vam omenim Habsburžane, se boste vsi najprej spomnili na Marijo Terezijo in njene reforme, ne pa npr. na Karla V., ki je bil v svojem času vladar celotne osrednje Evrope (Svetega rimskega cesarstva) in Španije. Angleško zlato dobo je zaznamovala ženska, kraljica Elizabeta I. Tudi Rusija se je začela izvijati iz fevdalizma, ko je bila na oblasti carica Katarina Velika. To so vse velike ženske, ki so postale vladarice in pokazale moškim, kako je treba delati v dobro ljudi.
A zakaj smo ženske danes (še vedno) manjvredne?
Da so ženske še danes manjvredne, velik del krivde nosijo tudi religije, v Evropi predvsem krščanstvo, ki je bilo do nedavnega vpeto v vse pore življenja in je žensko predstavljalo kot grešno bitje, katerega edini nalogi sta rojevanje otrok ter skrb za to, da je moški sit in potešen. Da bi to bitje lahko kakorkoli sodelovalo v javnem življenju, je bilo nezamisljivo.
Ponižanje, ki so ga moški doživljali ob močni ženski vladarici, je bil zato hud udarec za njihov ego.
Danes smo to prepričanje, hvala bogu, presegli, je pa iluzorno pričakovati, da bodo ženske v nekaj desetletjih postale popolnoma opolnomočene, če so stoletja trpele pod moško nadvlado.
Še vedno slišim, da tudi naši visoki politiki ženskim kolegicam rečejo: »Ti bodi samo lepa. In čim manj govori.« Zakaj?
Morda zato, ker še vedno velja, da lepa ženska ne more biti pametna. Je kar precej žensk, ki imajo oboje, lepoto in pamet. Pa še kakšno vrlino povrhu. Če taka ženska govori, se nerazsvetljeni moški hitro počuti ogroženega.

Kako se vi branite pred takšnimi očitki, podtikanji, zasmehovanji?
Poskušam se čim manj ukvarjati z njimi. Velikokrat zamahnem z roko in pozabim, včasih pa si pomagam s kvalitetnim, inteligentnim humorjem, ki ga navadno osebe, od katerih sem deležna zasmehovanj in podtikanj, ne razumejo. Preden ugotovijo, kaj sem jim povedala, jaz na njihove besede že zdavnaj pozabim.
Kot predsednica Državnega zbora imate kar nekaj možnosti, da izboljšate položaj žensk v državi. Kaj ste že storili na tem področju, kaj še boste?
Predvsem s svojim delovanjem poskušam dokazati, da je ženska na nekem visokem političnem položaju lahko še vedno ženska, torej lahko izraža svojo žensko energijo, lahko usklajuje različne vloge v svojem življenju, je odločna, lahko preživi tudi najbolj nizkotne šovinistične in seksistične napade in ostane še vedno pozitivna ter zadovoljna sama s sabo. Skupaj s predsednico države in ministrico za zunanje zadeve v svojih mednarodnih aktivnostih širim t. i. feministično zunanjo politiko, ki je usmerjena k spodbujanju vrednot in dobrih praks za doseganje enakosti spolov, za opolnomočenje žensk po vsem svetu. Da delam nekaj dobrega, mi vedno znova dokazujejo besede številnih žensk, ki pristopijo k meni, mi govorijo, naj zdržim, in me spodbujajo na moji poti.
Na naslovnici Demokracije so vas v začetku tega leta upodobili kot nacistično oficirko. Vas takšne žalitve osebno prizadenejo ali jih daste pod »službeno«, »neosebno«?
Da me nekdo obleče v nacistično ali fašistično uniformo, je seveda izredno žaljivo. Odkar vem za ti dve ideologiji, se borim proti njima. Tudi kot pravna zgodovinarka sem se ukvarjala z vplivom nacistične ideologije na pravo ter delo nemških sodišč pred in med drugo svetovno vojno. Zelo dobro poznam nacistične zakone, programe evgenike, evtanazije, dokončne rešitve judovskega vprašanja ipd. Vendar ker je prišlo iz medija, ki mu težko rečem medij, ampak bolj trobilo zlobe, mi je popolnoma jasno, da so tamkajšnji uredniki in novinarji pripravljeni za širjenje sovraštva ter malikovanje likov, ki jim služijo, narediti prav vse. S tem veliko več povedo o sebi kot o meni. Jaz se z njimi ne bi preveč ukvarjala, ker niso vredni moje pozornosti, razen kolikor gre za kršitev pravnega reda. Sama vem, da delam dobro, skladno z našim ustavnim redom in zakonskimi okvirji, pri čemer tudi spreminjam stvari, npr. parlamentarno prakso, ki ni bila v korist državljank in državljanov, česar si moji predhodniki verjetno niso upali.

Imate kdaj občutek, da se vas bojijo?
Nisem oseba, ki bi se je bilo treba bati, in s svojimi ožjimi sodelavci imam odlične odnose.
Če pa se me kdo boji, že ve, zakaj. Predvidevam, da gre za tiste, ki se na vse pretege trudijo, da bi me upognili ali zlomili. Sporočam jim, da jim ne bo uspelo.
Pa čeprav se vidi, da me prizadenejo. Imam namreč dobro lastnost, da se vsakič znova postavim na noge.
Kako ste gradili svojo samopodobo? Videti je, da imate zelo dobro.
Ne bi rekla, da sem namenoma gradila svojo samopodobo. Neskončno sem hvaležna staršem, da so me vzgojili v pravih vrednotah, da mi nikoli niso dajali občutka manjvrednosti in da so me podpirali pri doseganju mojih ciljev, predvsem pa sem jim hvaležna, da so mi pomagali v težkih trenutkih. Tudi moj bivši mož je izredno dober človek, ki mi je stal ob strani in ki je ostal pomembna oseba v mojem življenju tudi, ko sta se najini poti razšli.
Imate kakšen nasvet za slehernika, kako priti do dobre samopodobe?
Predvsem, da se moramo več kot z drugimi ukvarjati sami s sabo. Najprej, da smo prijazni do sebe, da si priznamo, da nismo popolni in da delamo napake. Namesto da trpinčimo sami sebe zaradi tega, se iz napak raje kaj naučimo in naslednjič naredimo bolje. Potem, da skrbimo zase, za svoje telesno in duševno zdravje. Šele če se bomo dobro počutili v svoji koži, bomo lahko veliko dobrega naredili tudi za druge. Izogibajmo se negativnih ali celo katastrofičnih misli, ampak si v glavi raje ustvarjajmo pozitivno in lepo prihodnost. Delimo stvari z drugimi in pokažimo sočutje, saj nam hvaležnost drugih zelo pomaga pri boljši samopodobi. Bodimo pogumni, kajti sreča je na strani pogumnih.
Kadar ne proučujete ali pišete novih predlogov za zakone, kaj berete?
Največkrat se lotim biografij zanimivih zgodovinskih osebnosti. Rada imam tudi dobre zgodovinske romane in članke.
Kaj bi počeli danes, če ne bi bili predsednica državnega zbora? Iz sodniškega poklica ste izstopili zaradi zapletov z objavami o Janezu Janši in tedanji vladi na Facebooku.

Čeprav sem takoj po izstopu iz sodniške službe poskusila z lastnim podjetjem, sem hitro ugotovila, da to ni zame. Najverjetneje bi se poskušala angažirati pri kakšni dobrodelni mednarodni organizaciji, ki se bori za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za zaščito okolja.
Zakaj ste takrat izstopili?
Iz sodniške službe sem izstopila, ker sem uvidela, da v sodni veji oblasti, ki se upogne pod Janševo vlado oziroma ravna, kot ji ta ukaže, ne vidim več svoje prihodnosti. Poleg tega sem bila tudi kot sodnica nekoliko nekonvencionalna, ker sem si upala opozoriti na anomalije, tako sistemske kot zakonske. Dogodek, ki me je kot sodnico na primer precej pretresel, je bila javno odmevna družinska zadeva, v kateri smo bili priča pretresljivemu začasnemu odvzemu otrok materi, ko so tri otroke kar nekaj ur vsem na očeh lovili in kljub njihovemu grozljivemu upiranju stlačili v avtomobil ter odpeljali k očetu.
Takrat sem se kot edina v sodstvu oglasila, da je kaj takega nedopustno in da je za bolečino otrok v primeru začasnega odvzema krivo izključno sodišče, ki bi moralo prvo skrbeti za zaščito otrokovih pravic in koristi. Čeprav mi je bilo grozno, da je kaj takega mogoče, si vseeno nisem upala nastopiti s svojim imenom in priimkom in sem novinarko, ki je primer spremljala, prosila, naj moje razmišljanje objavijo anonimno. Bilo me je strah posledic, ker sem se izrekla o sodnem primeru, ki še ni bil pravnomočno končan, vendar je šlo tukaj za tri otroška življenja, ki bodo zdaj za vedno zaznamovana, saj je mati priznanje, da je država ravnala nezakonito in, po mojem mnenju, tudi nehumano, dosegla pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.
Zakaj pa ste odstopili kot podpredsednica gibanja Svoboda?
Odstopila sem zato, ker nisem želela biti več obremenjena s strankino politiko v smislu, da bi morala zagovarjati določena strankarska stališča ali dejanja, medtem ko opravljam tudi funkcijo predsednice Državnega zbora RSS, pri kateri mora biti drža bolj nevtralna. In čeprav mi opozicija večkrat očita, da ravnam v korist koalicije, vem, da delam tisto, kar je prav. Kot predsednica DZ delujem po svojih ustavnih in zakonskih pooblastilih, pri čemer pa ne dovolim, če je le v moji moči, zlorab parlamentarnih institutov, kar je bila dolgoletna praksa za »nagajanje« med poslanskimi skupinami v zakonodajnem postopku. Vsako svojo odločitev zato pred sprejemom ustrezno argumentiram in za njo stojim.
Kakšen je vaš odnos s predsednikom vlade, Robertom Golobom?
Najin odnos je profesionalen in spoštljiv. Trudim se, da imam z vsemi dober odnos.
Kako vaša otroka sprejemata vašo funkcijo, se zavedata, kakšen položaj ima njuna mamica?
Moja otroka ne čutita nobene večje spremembe, odkar sem postala predsednica DZ. Zagotovo ne v smislu, da bi čutila kakršno koli pomembnost. V našem življenju se ni prav veliko spremenilo.
Kako se spopadate z zahtevnim in odgovornim poklicem na eni strani in na drugi z dvema najstnikoma, morda že pubertetnikoma?
Poleg službe in dveh otrok imam še ogromno drugih stvari v življenju, tako da je potrebno kar veliko načrtovanja in dobre organizacije. Pa pomembno si je vzeti tudi čas zase, da si napolnim baterije in sem zato lahko boljša mama in, upam, boljša tudi pri svojem delu.
Koliko se ukvarjate z njima, jima pomagate pri učenju?
Poskušam čim več, ker je snovi v šoli res veliko in oba potrebujeta spodbudo in pomoč. Eden zato, ker ima prilagoditve, drugi pa zato, ker še nima pravega občutka za učenje. Seveda jima veliko pomagata tudi bivši mož in moja mama.
Kakšne so vaše idealne počitnice, kakšen je vaš idealni odklop?
Pravzaprav ni pomembno niti kje niti kdaj, samo da je ob meni oseba, ki mi zelo veliko pomeni.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se