Damira Kalajzic

V času, ko moda prehaja iz roke v algoritme, ostaja ena redkih, ki še vedno verjame v dotik. V mehkobo in vonj usnja. V gibanje roke, ki šiva, reže, čuti ... Marjeta Grošelj je že šest desetletij sinonim za vrhunsko ročno izdelano torbico z značajem – predmet, ki je daleč od površinskega dodatka. 

Videti ste odlično, kot da vam leta ne pridejo do živega. Kaj vam danes pomeni skrb zase – tako fizično kot duševno?

To, kar mi je vedno pomenilo: osnovo za normalno vsakdanje delovanje.

Šimen Zupančič

Kako pa doživljate proces staranja – vas to upočasnjuje ali daje novo modrost?

Staranje je naraven proces in tega nima smisla zanikati.

Je pa res, da se ljudje staramo različno in da je znanstveno dokazano pomembno ne samo, koliko smo stari, ampak predvsem, kako stare se počutimo.

Če se počutimo stare in vseskozi jamramo za malenkosti, se bo tudi naše telo podredilo temu. Raje kot o staranju razmišljam o vitalnosti, na katero pa vsaj do neke mere lahko vplivamo. Raje kot s starejšimi se družim z mlajšimi, saj oni namesto težav navadno prinašajo zanimive ideje in drugačne poglede.

Bi rekli, da ste danes v nečem celo bolj pogumni ali svobodni kot v preteklosti?

Naučila sem se, da življenje poskušam sprejemati takšno, kot je. To je moj pogum in tako gre človek lažje po svoji poti kljub vsem ovinkom in oviram, ki jih sreča.

Celoten intervju preberite v reviji Obrazi 11/25. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Šimen Zupančič