Urška Alič: "Vsi so tvegali z mano, a nam je uspelo"
Izbiramo zanimive in udarne misli iz intervjujev v reviji Obrazi, ki so jih delili z nami sogovorniki Obrazov v lanskem letu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
URŠKA ALIČ o metanju polen pod noge na njeni poti ustanavljanja Špas teatra
Gledališki ljudje so veliko govorili proti našemu delu, saj v teatrih komedijo še vedno dojemajo kot nekaj manj vrednega.
Sicer je res, da ko v Drami pripravijo Hrup za odrom, je to umetnost, ko pa smo to predstavo naredili mi, je bila to komerciala, slaba komedija, »plaža«.
39 stopnic je perfektna predstava, vsekakor ni cenena komedija, ampak to ni spremenilo odnosa do nas, pa čeprav smo delali oz. delamo z istimi igralci, med njimi so tudi Borštnikovi nagrajenci, delali smo tudi z najboljšimi režiserji in režiserkami, kot so Vito Taufer, Vinko Möderndorfer, Boris Kobal, Jaša Jamnik, Tijana Zijanić … Na začetku gledališki ljudje niso imeli lepih besed o nas in so upali, da bo to samo muha enodnevnica ...
Iz časov v MGL sem poznala vse igralce, imeli smo dober odnos. Seveda so bili pri meni vedno zelo dobri honorarji. Pa ne trdim, da so se zaradi tega odločili, sploh ne na začetku. Predvsem sem jim ponudila dobre vloge. Moja prva predstava je bila Dan norosti, kjer so sodelovali sami prijatelji – od režiserja Đura do Nine Ivanič, Jerneja Kuntnerja ...
Vsi so tvegali z mano, a nam je uspelo.
Druga predstava je bila itak presedan. To je bil Balkanski špijon, ki jo je spet režiral Đuro, igrali pa so Boris Cavazza, Nina Ivanič, Rifle pa Marjana Brecelj. Potem je Đuro rekel, da bi povabil še Mustafo Nadarevića. Bila sem prepričana, da je to nemogoče, saj je vendar jugoslovanski prvak gledališč. A Mustafa je z veseljem privolil in vem, da je njegovo sodelovanje – in seveda tudi sodelovanje prej navedenih – pripomoglo, da sem pridobivala kredibilnost. Seveda je pomembno, da nikoli ni bilo slabega glasu o naši profesionalnosti, poštenosti … Res sem kdaj še slišala, da je kak igralec govoril, da pri meni dela samo zaradi denarja in se sicer tega sramuje. Takrat me je to ekstremno prizadelo, ampak zdaj, s to novo, oplemeniteno pametjo, ki sem jo pridobila z leti, pa tudi starost je malo pomagala, bi rekla, da je to njihov problem in da pač to več pove o človeku, ki to govori, in o njegovih vrednotah. Verjetno pa sem jih skozi vseh 28 let prepričala tudi s strastjo, ki jo gojim do dela, in s tem, da sem pridna, delavna in na prvo mesto postavljam predstave, sodelujoče in tudi občinstvo, brez katerega nas ne bi bilo.
Celoten intervju je bil objavljen v reviji Obrazi 06/25. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Preberite še
E-novice · Estrada
