Alenka Marinič še nikoli ni imela službe
Odlična slovenska performerka Alenka Marinič odkrito pove, da ima rada svoje delo in svobodnjaško življenje.
Alenka Marinič razmišlja s svojo glavo, to jasno pove in noče biti samo »okrasek«, da je lahko zraven, ko fantje ustvarjajo. Pove tehtno in z razlogom. S svojo profesionalnostjo si zna pridobiti spoštovanje tako svojega sovoditelja Tilna Artača kot preostalih članov ekipe, denimo Igorja Bračiča, Jerneja Celca in drugih. Še sreča, da je tako odprta in svobodnega duha, sicer bi bila Slovenija prikrajšana za odlično igralko in performerko, katere velika ljubezen je že od srednje šole ob začetnem neodobravanju, nato pa sprijaznjenju staršev ulično in improvizacijsko gledališče. Študirala ga je v Firencah, kjer je spoznala svojega moža, Američana, s katerim ima dva otroka.
Kaj bi si želeli ustvarjati v prihodnosti?
Malo pogrešam nastopanje v živo. Na začetku me je bilo groza tišine pred kamero … Ko se dela »na suho«, včasih pogrešam živ občutek igranja pred občinstvom. Je pa tempo oddaj tako močan, občasno sodelujem še pri radiu Ga ga, da je tega časa za ustvarjanje trenutno malo. Prejšnjo sezono je bilo res naporno, veliko vsega, od evropskih projektov, premiere, oddaje … Ko kreiraš, se predaš procesu in veliko daješ ven iz sebe.
Opažam, da potrebujem čedalje več časa, da se napolnim, da ugotovim, kaj hočem povedati …
Pa še vsaka oddaja je po eni strani premiera. Predstava za (televizijsko) občinstvo.
Ste dolgoletna svobodnjakinja. Ste si kdaj želeli v službo?
Težko rečem, ali me redna zaposlitev zanima ali ne. Nikoli nisem imela službe. Vidim, da mi pri oddaji ustreza rutina, ki jo imam, da ni vsak teden čisto drugačen, po drugi strani pa čutim, da me rutina včasih tudi omejuje.
Je pa tudi res, da nikoli še ni nihče prišel do mene in mi ponudil službe. (smeh)
Rada imam svoje delo in svobodnjaško življenje. Ne bi želela izpustiti tega, kar delam, saj mi omogoča, da lahko počnem veliko različnih stvari in se vseskozi razvijam.
Ste mama dveh otrok. Ju zanima gledališče?
Hčerki sta stari devet in štiri leta. Mlajša hči je koronski otrok. Ni čisto od malega prisotna v gledališču. Starejša je bila več v gledališču, na predstavah, hodila je na ulične festivale. Zdaj je začela hoditi tudi mlajša hči. Zanima ju gledati, kaj počnemo. Zdi se mi super, da imajo otroci izkušnjo gledališča, da gredo v knjižnico, galerijo, na nogometno tekmo. Da imajo možnost spoznati različne stvari, potem pa se že sami odločijo.
Iz intervjuja v reviji Obrazi 07/24. Revija Obrazi je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Estrada
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
