Marjeta Grošelj: Oseba, ki se oblači zase, se obleče bolje
V času, ko moda prehaja iz roke v algoritme, ostaja Marjeta Grošelj ena redkih, ki še vedno verjame v dotik. V mehkobo in vonj usnja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Kje danes v modi še prepoznate eleganco, šarm, prefinjenost, lastnosti, ki so nekoč veljale za samoumevne?
Dobro vprašanje. Velikokrat se bistvo skriva v detajlih in ne na prvo žogo. V umetnosti ročnega dela, v kosih, ki trajajo. Eleganca je lahko v preprostosti z močnim akcentom, denimo torbico. Šarm na primer pri mladih oblikovalcih, ki imajo tisto nekaj. Prefinjenost? V tem, da nosiš nekaj z zgodbo, ne le z etiketo.
Vas današnji trendi navdušujejo ali jih raje opazujete od daleč?
Ves čas ostajam zvesta svojemu slogu.
Trendi so lahko usmeritve, ne smejo pa biti verige. Navdušijo me, ko služijo osebi, in ne nasprotno.
Bodo pa trendi vedno obstajali, saj so tisto, kar usmerja naše izražanje v nekem obdobju.
Kako gledate na prevlado hitre mode in vpliv, ki ga ima na ljudi in oblikovanje?
Nisem zagovornica hitre mode, saj ne daje pravega videza ljudem. Deluje poceni, a je v resnici za družbo zelo draga. Deluje moderno, a jo ljudje kljub temu najhitreje zavržejo. Deluje, da služi množicam, v resnici pa je takoj pozabljena. V marsičem pooseblja potrošniško razmišljanje in takojšnje zadovoljstvo. Več in hitreje, četudi skupaj gledano slabše.
Ste skozi svojo kariero opazili, kako se je spreminjal način ženskega oblačenja – in zakaj?
Da. Včasih so bile obleke kot oklep, danes pa si ljudje ob neomejenem dostopu do informacij pri tem upajo dopustiti več svobode in kombiniranja. Moda tako sicer odraža svobodo, a je hkrati tudi pritisk idealov.
Ljudje velikokrat samo sledijo trendom, četudi se pri tem morda ne počutijo najbolje in jim neka stvar ne ustreza najbolj.
Kaj za vas pomeni »dobro oblečena ženska«? Je to stvar okusa, samozavesti, energije?
K »obleki« štejem celotno podobo, ne samo vizualno, ampak tudi vokalno, izrazno. Ne gre samo za videz, ampak tudi to, kako se oseba vede, giblje, kaj sporoča okolici in kako avtentično energijo pri tem oddaja.
Se vam zdi, da se danes ženske bolj oblačijo zase ali še vedno (nezavedno) za okolico?
Oseba, ki se oblači zase, se velikokrat lahko obleče bolje in bolj pristno kot tista, ki se pri tem preveč ozira na okolico. Obstajajo pravila, vendar ta ne smejo postati okovi, obstajajo trendi, vendar ti ne smejo postati naš »svetilnik« oblačenja.
Kako danes razumete trajnost v oblikovanju? Se vam zdi to modna muha ali nuja?
Trajnost je koncept, ki bi ga bilo koristno ponotranjiti na različnih področjih naših življenj.
V resnici govori o pogledu človeka na svet, njegovem odnosu do sebe, drugih in okolja ter o vrednotah in pripravljenosti na sodelovanje posameznika in družbe. V oblikovanju trajnost ne pomeni samo izpolnjevanja različnih meril, ki so trenutno veljavna in všečna posameznim interesnim skupinam. Vidim ga kot celovito pozitivno delovanje, skupek različnih področij, kot so na primer dolgoživost samega izdelka, pošten, odprt in dolgoročen odnos do zaposlenih, konsistentnost pri sprejemanju odločitev, sodelovanje s partnerji, ki sledijo podobnim vrednotam, učinkovitosti porabe materiala, ustvarjanja takšne ali drugačne dodane vrednosti v lokalnem okolju ...
Je mogoče ustvariti luksuzno ročno izdelano torbico, ki je hkrati trajnostna in sodobna?
Menim, da je. Če namreč upoštevamo prej omenjena področja, ki delujejo skladno, je tudi luksuzna torbica brez težav sodobna in trajnostna hkrati. Zame je dokaz trajnosti, da se na primer moje torbice pri družinah prenašajo med generacijami. Težava, ki jo ima današnja družba, je preozko razumevanje trajnosti, ki jo številni vežejo na eno samo kategorijo in nanjo ne gledajo kot na večdimenzionalno zgodbo.
Kaj bo po vašem mnenju v prihodnosti ohranilo vrednost – unikatnost, kakovost ali zgodba izdelka?
Odvisno, kako se bo svet vrtel in o kakšni vrednosti sploh govorimo. Če govorimo o vrednosti v denarju, bo ta odvisna od ponudbe in povpraševanja, torej od percepcije ljudi. Če pa govorimo o funkcionalni vrednosti, bo ta ohranjena, če bo izdelek sposoben dolgoročno opravljati svojo funkcijo. To je v izdelkih splošne potrošnje v zadnjih letih postalo precej problematično, saj dolgoživost nekega izdelka ni vedno na prvem mestu pri odločevalcih v podjetjih.
Sama že od prvega dne delujem po načelu, da je kakovost nekaj, o čemer se ne pogajamo.
In kakovost, seveda, ne sme biti nobena ovira pri ustvarjalnem izražanju. Zgodbo nekega izdelka pa na koncu ustvarijo uporabniki skozi čas.
Celoten intervju je bil objavljen v reviji Obrazi 11/25. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
