Nuška Drašček: "Šalijo se, si že 30? "
Opera je velika ljubezen Nuške Drašček. Ko ima vsega preveč in potrebuje počitek, pa brez trohice slabe vesti lenari in si nabira moč za svoj glas.
Kako glasba vpliva na vas? Si z njo pomagate pri dvigovanju razpoloženja?
Vedno nekaj poslušam. Zelo različno v različnih obdobjih. Kakšne skladbe si nenehno predvajam mesec dni in se jih ne naveličam, potem pa jih ne poslušam leto dni. Ko imam veliko gneče, je tudi tišina čisto krasna. Čeprav vedno igra. Tudi v moji glavi – včasih delček kakšne pesmi ali pa »črvi«, ki ne spustijo. Zdaj že teden poslušam Whitney Houston. (smeh) Če moram študirati veliko klasike, si na YouTubu zavrtim nekaj čisto drugega.
Obstaja kakšna pesem, ki vas dvigne iz nizke energije? Ali pa je to kaj drugega?
Če sem malo bolj »down«, kar se mi ne zgodi pogosto, se trudim poiskati vsaj en žarek sonca. Takrat si na primer zavrtim One moment in time ali Simply the best. Super sta tudi Prvi klavirski koncert Čajkovskega in Mozartova 40. simfonija v G-molu. Lahko je tudi Verdijev Rekviem.
Kako lahko z glasbo spreminjamo svet, izboljšujemo odnose, ga delamo lepšega?
Zelo pomembno mi je, da publika pride do tebe, se ti prepusti in pogleda na svet skozi tvoje oči. Tu vibrira empatija. Če lahko s koncertom, interpretacijo, dvignem pulz in vibracijo v človeku, da se bo nasmejal več ljudem na ulici, je to nekaj najlepšega. Da pričaram, da mu postane toplo pri srcu in vidi, da je svet lep. Umetniki in umetnost to dajemo.
Poučujete petje na Akademiji za glasbo. Kakšna profesorica ste?
Poučevanje petja je individualno. Čisto stroge meje, vsaj pri meni, ne more biti. Poučevanje je zelo povezano z notranjim svetom. Treba je razumeti, kaj motivira študenta. Veliko je deljenja izkušenj, kaj meni ni šlo in kako sem to premagala. Študentom poskušam dati upanje, da bomo težave skupaj premagali. Pri poučevanju petja ni meje kateder in predavalnica. Petje je zelo intimna stvar, mora vladati zaupanje med profesorjem in študentom. Sem pa kar stroga in zahtevna. Vem, kaj zahteva ta poklic. Zato ni popuščanja. Če se za nekaj dogovorimo, mora biti.
Ste v najboljših letih. Kako se počutite v svoji koži?
27! To je stalna šala med mano in kolegi. Šalijo se, si že 30? Nimam občutka, le včasih me hrbet spomni, da nisem več stara 27 let. Nikoli se nisem ukvarjala z leti, pri meni gre vse prek energije. Včasih moram računati, kje smo. (smeh) Res pa je, da se telo po določenih letih ne rehabilitira tako hitro kot prej. Pri kakšnih bolj zahtevnih vlogah moram pomisliti, da kakšen krog z rokami naredim prej. Zdaj se pozna že en dan dela na vrtu ali kidanje snega. (smeh)
Pred leti ste zelo iskreno spregovorili tudi o svoji postavi. V kakšnem odnosu ste s svojim telesom?
Nikoli nisem imela težav s samopodobo. Česarkoli sem se lotila, sem se predvsem zaradi zdravja. Ob pogledu v ogledalo gledam človeka. Sem srečna in zadovoljna. Nimam težav, kakšno malenkost bi spremenila, ni pa to stvar, ki me določa. Ljudje smo veliko več kot številke, kakršnekoli. Pomembna je energija.
Pa obstajajo kakšni pritiski glede postave in videza pevk v opernem svetu? Kakšna naj bi bila lepa in dobra operna pevka?
Stvar je taka, ali lahko nekaj narediš ali ne. Ne vem, ali je to povezano s kilogrami ali ne. Vedno se vsega lotevam z enako energijo in pristopom. Če prideš na oder z neko karizmo, dvomim, da je ljudem videz v prvem planu. Ljudje te začutijo. Na prvem mestu je vedno glas. Lahko si ne vem kako lep, pa če ne pride nič ven, ni nič. Baza mojega poklica je glas, ne barva las.
Kako dojemate koncept popolne ženske?
Sploh ne vem, ali ga imam, nikoli nisem razmišljala o tem, kakšna naj bi bila popolna ženska. Živim iz dneva v dan. Trudim se ne delati škode, biti pozitivna, vse delati najbolje, kot zmorem in znam. In to je to. Koncept popolnosti je različen od človeka do človeka. Nisem popolna in ne bi hotela biti.
Kaj vam je dalo največ zadovoljstva in izpolnitve v vaši karieri?
Težko bi rekla. Sem človek, ki vse jemlje takrat, ko se zgodi. Ko se mi zgodi nekaj lepega, nova vloga, me to takrat najbolj izpolni. Lepo je gledati nazaj z zavedanjem, da si dal od sebe maksimum. Ponosna sem na to, kaj sem doživela z Ano Netrebko, vloge Carmen, Pepelke, Device Orleanske, Italijanke v Alžiru, koncert od Opere do muzikala s Slovensko filharmonijo na Kongresnem trgu … Vsakič pride kaj drugega. Vedno v vsaki stvari najdem zadovoljstvo in izpolnitev.
Kako dojemate svojo vlogo vzornice mladim pevkam?
V čast mi je, če kdo čuti tako, vsak pa mora najti svojo pot, svoj način. Jaz lahko dajem vzor v smislu izobraževanja, samoizpopolnjevanja, kako se lotiti. Kakšno bi bilo treba vprašati, ali me res čuti kot vzornico. Sama se o tem nisem spraševala prav veliko.
Iz intervjuja, ki je bil objavljen v reviji Obrazi 12/23. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Estrada
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
