Mateja Jordovič Potočnik

Zelo prepoznavni ste tudi po vlogah v filmih in nadaljevankah, a ostajate zvesti gledališču. Kako to? Kaj vam daje gledališče, česar film ne more?

Takojšen odziv. Tega pri televiziji nimaš. V gledališču težko zblefiraš. Takoj veš, ali nekaj deluje ali ne.

Ta odziv je hkrati tudi energija, ki ti jo da občinstvo. Včasih se po dobri predstavi počutiš kot na krilih in si še ves teden dobre volje. Vidiš in občutiš hvaležnost ljudi, ker si jim nekaj dal. Tega pri filmu in nadaljevankah ni. Občinstvo mi zelo veliko pomeni. Trenutno nisem dejavna pri filmu.

Glasba

Saška Lendero prvič po ločitvi javno priznava, da je znova srečna

V nekem obdobju sem veliko snemala, bilo je zelo naporno in včasih težko zdržati. To je seveda imelo posledice, izgorela sem in morala v bolnišnico. Vsega je bilo preveč naenkrat in dolgo je trajalo. Ko sem največ delala, sta bila starejša sinova še zelo majhna, zelo zahtevno je bilo vse kombinirati. Pred kratkim mi je starejši sin Filip, ki igra v seriji, rekel, joj, koliko je vsega: Zjutraj sem imel snemanje, popoldne pa še druge obveznosti in sem utrujen. Odvrnila sem mu: No, pa k temu dodaj še dva otroka.

Jure Klobčar

Kako ste sploh zdržali?

Ljudje si ne predstavljajo, koliko vsega se lahko nabere. Izgorela sem po nanizanki Lepo je biti sosed.

V tistem trenutku, ko je toliko vsega, nekako rineš, ko gledaš s časovne distance za nazaj, pa se sprašuješ, kako si zdržal ... Pri meni se je izgorelost pojavila pred več kot desetimi leti. Takrat sem dopoldneve preživela na snemanjih, popoldneve pa v gledališču.

Čutila sem znake – v nekem trenutku sem oglušela. Štiri dni pred premiero sem šla k zdravniku, pa so me zadržali v bolnišnici. Imela sem le še 30 odstotkov sluha.

Izdalo me je tudi ravnotežje in nisem mogla hoditi. Zelo sem se ustrašila, saj brez sluha ne bi mogla opravljati svojega poklica. Takrat sem veliko igrala Edith Piaf in pela, kar je bila velika težava, saj se nisem slišala. Potem je sledilo počasno okrevanje.

Ste se iz tega kaj naučili?

Ne prav veliko.  No, občasno se je zgodilo, da sem kakšno stvar zavrnila. Do izgorelosti nisem znala reči ne.

Kako zdaj skrbite zase?

Nisem človek, ki bi zelo skrbel zase ...

Celoten intervju preberite v oktobrski številki revije Obrazi 10/25. Revija Obrazi je na voljo tudi v spletni trafiki.