Miha Herzog

Zdaj so najbolj boleči dnevi in meseci že za vami. Lahko tvegate vpogled nazaj – kako ste jih prebrodili?

Mislim, da sem jih prebrodila predvsem z veliko mero zaupanja. Najprej vase, potem pa v to, da vse, kar se zgodi, v resnici pride z razlogom.

Bolečina me je naučila stvari, ki jih sicer verjetno ne bi nikoli razumela – o sebi, o ljudeh, o življenju.

Veliko sem se pogovarjala sama s sabo, jokala, hodila, dihala, poslušala glasbo in si dovolila, da mine. Ni bilo lahko, ampak danes vem, da se včasih moraš razsuti, da lahko spet sestaviš nekaj bolj resničnega in trdnega.

Se zdaj počutite kot zmagovalka, kot močna ženska – ali pa je zmaga še preveč meglen pojem?

Ne vem, ali bi temu rekla zmaga. Bolj bi rekla – pomirjenost. Zmagovalka sem v tem smislu, da sem ostala zvesta sebi, da sem se znala pobrati in da sem znova začutila življenje v tisti topli, lepi obliki. Moč ne pomeni, da ne padeš – pomeni, da se nehaš bati padcev. Danes se ne počutim več kot nekdo, ki mora zmagovati. Bolj kot nekdo, ki želi živeti lepo, iskreno in v miru.

MIha Hercog

Nikjer nisem zasledila vzroka ločitve oziroma Mihovega odhoda. Ali vam je zdaj že znan? 

Res je, dolgo časa nisem razumela, kaj se dogaja. Ko nekdo, ki ga imaš rad, odide brez prave razlage, te to pretrese do temeljev. Danes vem, kaj se je dogajalo, in nekako tudi razumem, čeprav je daleč od mojega načina razmišljanja in doživljanja. Ampak življenje ima včasih drugačne načrte od naših. Včasih odgovori niso zunaj, ampak v tem, kako se s stvarmi sprijazniš v sebi. In tam sem našla mir.

Ampak pred nami je nova Saška. Kakšna je?

Mislim, da sem zdaj bolj živa kot kadarkoli prej. Bolj mirna, bolj hvaležna in nekako bolj jaz. Kot da sem po dolgem času spet našla svoj pravi obraz.

Nekaj časa sem mislila, da je nekaj delov mene izginilo za vedno – tista moja otroška radost, tisto preprosto, svetlo zaupanje v ljudi, ki so mi blizu, in tisto srčno verovanje, da je življenje lepo. A vse to se mi je vrnilo. Počasi, nežno, a trdno. In še močnejše.

Zdaj spet čutim tisto radost, ki sem jo poznala nekoč, in hkrati zavedanje svoje moči, ki je prej morda niti nisem zares poznala.

To je lep občutek – ko veš, da si šel skozi marsikaj, pa si kljub temu ohranil toplino v srcu. Moje življenje se zdaj sestavlja na nov, lep način – brez hitenja, brez pritiska, ampak z veliko radovednosti, čistih občutkov in odprtosti. Čutim, da se mi dogaja nekaj lepega, nekaj, kar raste iz notranjega miru, ne iz potrebe. In prav to mi daje tisti občutek svobode, ki je neizmerno lep ...

Ekskluzivni intervju s Saško Lendero preberite v oktobrski številki revije Obrazi 10/25. Revija Obrazi je na voljo tudi v spletni trafiki.