Sara Cernich

Sveti ibis je invazivna tujerodna vrsta velike ptice. Ponaša se z dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, dolgimi nogami in vratom, ki so tako kot glava črni, perje ima pretežno belo, letalna peresa so s črnimi konicami. V Italiji so bile te ptice še pred dvema desetletjema zelo redke. A ker se njihova populacija izredno hitro povečuje, jih je v Padski nižini zdaj že na tisoče. Varstveni ornitolog Domen Stanič nam je povedal, da je iz Padske in Furlanske nižine že prišel v Slovenijo. V rezervatu Škocjanski zatok se redno pojavlja že od decembra predlani, letos pozimi pa je tam že vsakodnevno prisotna cela jata. V okolju izpodriva avtohtone vrste ptic.

Osebni arhiv

»Italijanska populacija svetega ibisa je po prvi potrjeni gnezditvi v letu 1989 ostala dokaj majhna in vse do leta 2006 omejena na območju Piemonta. Nastala je kot posledica pobegov osebkov iz ujetništva. Po tem letu pa je v kratkem obdobju skokovito narasla in se razširila. Do leta 2019 je bilo tako v Italiji zabeleženih 1249 gnezd v 31 kolonijah, zimsko štetje na prenočiščih pa je leta 2019 razkrilo kar 10.880 osebkov. Jedro te razširjene populacije je vsekakor Padska nižina, čeprav so se ibisi zadnja leta razširili tudi v druge, južnejše predele Italije. Padska nižina je najboljše okolje za svetega ibisa, saj ta vrsta najraje poseljuje nižinska območja z veliko vode, torej jezera, močvirja, obalna mokrišča, na njivah pa najde obilico hrane. V Slovenijo je sveti ibis prišel, ko se je širil po Padski in Furlanski nižini. Zadnja leta je v večjem številu stalno prisoten v nam najbližji italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer je leta 2022 začel gnezditi. Osebki, ki obiskujejo Slovenijo, pa izvirajo tudi z območja delte Pada, ne samo iz Furlanije,« pojasnjuje Domen Stanič, varstveni ornitolog, zaposlen v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), kjer opravlja najrazličnejše popise ptic na terenu. 

»V zadnjih letih je nekaj podatkov o pojavljanju svetega ibisa tudi na Hrvaškem. Zabeležen je bil še v številnih evropskih državah, denimo v Franciji, Španiji, Nemčiji, na Portugalskem, Nizozemskem in še kje. Francija je veljala za prvotno jedro njegove razširjenosti v Evropi, vendar so z odstranjevanjem osebkov iz narave, večinoma z odstrelom, tam dosegli veliko zmanjšanje populacije, tako da sedaj ni več težav.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 7, 18. februar 2025.

revija Jana