Iztok Škornik

Zaradi podnebnih sprememb, segrevanja ozračja in milejših zim, Krajinski park Sečoveljske soline obiskujejo tudi posebne ptičje gostje. Iztok Škornik, tamkajšnji naravovarstveni nadzornik, pravi, da soline skupaj z morjem in blagim podnebjem pticam ponujajo varen prostor. Med njihovimi izjemnimi, rednimi ali občasnimi gosti, ki navdušijo tudi s svojo eleganco, so plamenci, ribji orel, čebelar, sredozemski vranjek, duplinska kozarka, raca mandarinka in drugi. Vsak ima svojo imenitno zgodbo, še vedno pa jih večinoma premalo poznamo.

Živali

Travniških ptic je v zadnjih 20 letih pol manj

»V zadnjih petdesetih letih smo v Sečoveljskih solinah zabeležili 310 vrst ptic. Od teh jih približno 80 vrst redno domuje tu vse leto, bodisi gnezdijo, prezimujejo ali so naši stalni prebivalci. Vse druge pa so selivke, popotniki, ki se ustavijo pri nas le za kratek čas, da si odpočijejo krila, se nahranijo, nato pa nadaljujejo svojo dolgo pot. Zanje so soline kot majhno počivališče ob veliki nebeški avtocesti,« pojasnjuje Iztok Škornik, ornitolog in naravovarstvenik, ki že več kot štiri desetletja spremlja ptice, več kot 20 let pa je zaposlen v Krajinskem parku Sečoveljske soline – najprej je bil strokovni sodelavec, zadnje desetletje pa je vodja naravovarstvene nadzorne službe.

Iztok Zupan

Sabljarke, polojnik, tudi bela štorklja

 Zaradi podnebnih sprememb v Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) prihajajo tudi posebne gostje, ki jih prej ni bilo. »V zadnjih letih smo imeli več primerov, ko so se vrste, ki so sicer izrazite selivke, odločile, da bodo pri nas prezimile. Tako smo v zimskem času opazovali sabljarke, pa celo osamljenega polojnika, kar je res nenavadno. Nekajkrat se je pri nas pozimi zadržala tudi bela štorklja. Eno izmed najzanimivejših opazovanj pa je bilo prezimovanje komatnega deževnika, ki je sicer izrazit selivec. A zgodba ima še drugo plat. V zadnjih dveh desetletjih opažamo, da se je skupno število vrst v času prezimovanja zmanjšalo. Razlog je v tem, da celinske vode v severni Evropi zadnja leta pozimi pogosto sploh ne zamrznejo, zato ptice ostajajo doma in nimajo več potrebe, da bi se selile k nam na morje.«

Živali

Morski prašički z rodovnikom in urejeno pričesko

V Sečoveljskih solinah skrbno ohranjajo naravno in kulturno dediščino, skrbijo tudi za ohranjanje ugodnega okolja za rastline in živali. Ali so zaradi podnebnih sprememb razmere za take ptičje gostje zdaj pri nas boljši? »Gre za kombinacijo: drugod se slabšajo, pri nas pa soline skupaj z morjem in blagim podnebjem pticam ponujajo varen prostor. Povedano po domače, če drugje zmanjka strehe nad glavo, se pri nas še vedno najde soba z razgledom.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 45, 11. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana