UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tekst: prim. Jasna Čuk Runik, dr. med., spec. ped.

Počitnice so čas, ki ga odrasli in otroci uporabimo zelo različno. Se pa eni in drugi lahko s počitnic vrnemo še bolj utrujeni, kot smo bili prej. Nekateri si počitnic v klasičnem pomenu niti ne morejo privoščiti. A vendarle naj bi bile počitnice priložnost za izboljṣ̌anje telesnih, umskih in čustvenih zmogljivosti otrok ter mladostnikov pa tudi njihovih staršev in starih staršev. Temu so navsezadnje tudi namenjene. Ta prispevek je napisan v želji pomagati bralcem pri razmišljanju, kaj vse lahko vsakdo naredi dobrega zase.

Najprej nekaj besed o spanju. Odrasli ga v skladu z raziskavami potrebujemo dnevno od šest do devet ur, otroci še več. Za res dober počitek sta potrebni popolna tema in popolna tišina. To omogoča možganom, da opravijo procese »čiščenja«. Z njimi se iz možganov med počitkom odstranijo snovi, ki se v njih nabirajo v dnevnih procesih presnove. Če pa možnosti za dovolj kakovostno in nemoteno spanje možgani nimajo, delujejo naslednji dan kot možgani rahlo vinjenega človeka.

Mateja Jordovič Potočnik

Podaljševanje dneva pozno v noč? Nikar! 

Pomanjkanje spanja je za človeška bitja res veliko breme. Mnogi starši trpijo največje pomanjkanje spanja v času, ko imajo majhne otroke, še bolj pa so ogroženi tisti, ki opravljajo nočno delo. Nekateri starši pri tem nimajo izbire, saj to zahteva njihovo delovno mesto. Nekateri se za to odločijo zaradi želje in tudi potrebe po večjem zaslužku. Nekateri zato, da si z izmenskim delom zagotovijo varstvo otrok, če si drugega varstva ne morejo privoščiti. Vemo pa tudi, da so pri mnogih ljudeh, starih in mladih, spalne navade iz različnih razlogov vse prej kot skladne s priporočili higiene spanja. Ta priporoča, da smo čez dan v prostorih z veliko svetlobe in se tudi veliko gibamo, čim več na svežem zraku; da časa za večerjo ne zamikamo pozno v večer; da je večerni obrok v skladu z našimi telesnimi potrebami in da pred spanjem ne gledamo v zaslone.

Podaljševanje dneva pozno v noč s pomočjo umetne svetlobe ter z obremenjevanjem telesa in uma z delom v času, ko bi naša telesa v skladu z bioritmom že potrebovala počitek, vodi v razvoj številnih resnih bolezni, predvsem srčno-žilnih in rakavih. Del teh škodljivosti lahko omilijo vsakodnevni postopki sproščanja, če jih znamo in zmoremo vključiti v svoj dan. Prav na počitnicah se lahko začnemo ukvarjati z učenjem meditacije, čuječnosti, sproščanja z ritmičnim dihanjem in še marsičesa. V vse te aktivnosti je zelo dobrodošlo vpeljevati tudi otroke.

Dom

Dopustniški občutek tudi med delovnim tednom

Ni ovir za gibanje

 Med počitnicami naj bi si vsakdo omogočil tudi čim več gibanja. Dobra telesna zmogljivost je za vsakogar velikega pomena. Za najbolj priporočljivo aktivnost, predvsem odraslih, se izkazuje hitra in vzravnana hoja z dolgimi koraki, tu in tam še v rahlem počepu, v trajanju vsaj pol ure do eno uro. Še boljša je hoja, pri kateri v močnejše gibanje spravimo tudi roke z iztegovanjem naprej in s krčenjem s komolci nazaj, ob tem pa čim bolj vzravnamo trebuh ter hrbet, še posebej med lopaticami. Plavanje, ples, poskakovanje s kolebnico so prav tako odlična vadba. Takšno vadbo je priporočljivo izvajati večino dni v tednu, in to do jakosti, ob kateri se rahlo zadihamo ter oznojimo. Že med šolskim letom je zaželeno, da se otroci in mladostniki gibljejo čim več ter v naravi preživijo vsaj dve uri dnevno. Pred leti sem brala o neki ameriški šoli, ki se je spopadala z veliko stopnjo delinkvence med otroki in tudi njihovim slabim učnim uspehom. Ob tem so imeli veliko zamenjav učiteljskega kadra, saj je bilo delo v takšnem okolju za učitelje veliko breme.

Profimedia

Ukrep, ki so ga uvedli za poskus rešitve problema, je bil za tiste čase kar nenavaden: učnemu programu so za vsak razred dodali eno uro telovadbe. Učinek je bil osupljiv: delinkvenca se je v tistem šolskem letu zmanjšala, učni uspeh izboljšal, kot stranski učinek pa so zaznali še manj odpovedi učiteljev. Slovenija ima veliko, res veliko srečo, da sta se naše zdravstvo in šolstvo povezala v enega najboljših programov skrbi za otroke – SLO fit. Poleg boljšega razvoja telesa in uma prinaša prav zadrževanje na prostem otrokom še priložnost gledati v neskončno. Pri takšnem gledanju ni krčenja mišic v prilagajanju leče za gledanje na blizu, sproščeno stanje zrkla pa zmanjšuje  nevarnost za razvoj kratkovidnosti.

Pobuda za takšno ravnanje je nastala v vrstah nemške in evropske asociacije oftalmologov. Zato je tako pomembno, da bi čas počitnic prinesel otrokom in mladostnikom – pa vsekakor tudi staršem – res čim več gibanja. Ja, včasih bo treba poseči tudi po iznajdljivosti, kadar pri tem naletimo na ovire neprilagojenih ali premajhnih površin za gibanje, pa slabega vremena ali kakorkoli že imenujemo vreme, kadar nam ni prav pogodu. Nič od tega ne sme biti ovira za gibanje. Smiselno je torej v sebi iskati poti, po katerih bomo gibanje končno in za vse življenje vzljubili ter si tako zagotovili mnogo dobrega. S čelado je nujno zaṣ̌čititi glavo pri vseh športih, ki jo ogrožajo. In se izogibati direktnemu soncu ter za gibanje izkoristiti čas, ko je sonce nižje na nebu, najbolj vroč del dneva pa posvetiti počitku, povezujočim pogovorom ali branju. Ja, tudi branje ima na možgane in s tem na naše zdravje močan pozitivni učinek v vseh starostih.  

Stran s hitro hrano!

Prehrana, še posebej v poletni vročini, naj vsebuje veliko vode. Čim manj tiste iz plastenk in zaprtih steklenic, pa čim več tiste iz pip. Tekoča voda je v Sloveniji in tudi Hrvaški že od nekdaj in še vedno dobra. Zaradi naravnih zalog v hribovitih predelih obeh držav je skoraj povsod ustrezna za pitje. Enako je z vodo v sosednji Avstriji in severni Italiji. Mnoge druge države Evrope, predvsem pa drugega sveta, te sreče nimajo. A prevzgojo vseh nas moramo nadaljevati v smeri zmanjševanja pitja sladkih pijač. Še posebej ogrožajoči so energijski napitki, ki jih danes v veliki meri uživajo že otroci. Sladkor okvarja zobe, kar čivkajo že vrabci na strehah, okvarja pa tudi notranjo plast žilnih sten in uničuje možganske celice.

Zaradi neprestanega izčrpavanja trebušne slinavke, ki mora z izločanjem inzulina vedno znova ohranjati primerno raven sladkorja v krvi, se sčasoma razvije sladkorna bolezen tipa 2. Še močnejša je ta grožnja pri tistih, ki so pridobili preveč maščobne mase, še posebej če se kopiči v trebuhu. Predstopnjo sladkorne bolezni tip 2 beležimo v vse večjem številu tudi pri otrocih v skladu s slabšanjem življenjskih razmer, ki jih danes še stopnjujejo politično ustvarjene grožnje za našo skupno varnost. Vsi ti občutki ogroženosti  v ljudeh vzbujajo potrebo po umirjanju in tolažbi.

Tolažbo pa je mogoče doseči s prenajedanjem, pa tudi s povečanim uživanjem škodljive hrane, tiste s preveč sladkorja, maščob in soli, kar skupaj predstavlja za človekov okus najboljšo/najokusnejšo hrano. S poznavanjem tega dejstva so prišle prve trgovine s hitro hrano, ki v turističnih krajih cvetijo. Te hrane ljudje pojedo mnogo, mnogo preveč. Tudi zato, ker je cenovno dostopnejša. Obroke je najprimerneje začeti s kozarcem vode in z zelenjavo, v času med obroki pa ne podlegati skušnjavam s prigrizki ter neustreznimi pijačami. Bo težko?

V prehrani se kot najprimernejša izkazuje raznolikost. Če je le mogoče, je najbolje zaužiti vsak dan tudi sveže sadje in svežo zelenjavo. Mesa res ne potrebujemo veliko. Še posebej pri rdečem in suhomesnih izdelkih je priporočljiva zadržanost. Tudi o tem govori ena od točk v zapisu Evropskega kodeksa proti raku. Zaželeno je dvakrat tedensko uživanje mastnih rib, dnevno pa tudi uživanje fermentiranih mlečnih izdelkov. Za piko na i naj priporočim še pest oreščkov. Vse te lepe želje pa trčijo na omejitve, kadar v igro življenja posežejo alergije in intolerance, ki zahtevajo prilagoditve ter postopke nujnega ukrepanja, kadar se pokažejo v najbolj burni obliki anafilaktične reakcije. Ljudje z znanimi alergijami naj bi za svojo varnost imeli pri sebi vedno tudi injektor adrenalina in idealno bi bilo, da bi znanje in pogum za njegovo vbrizganje imeli tudi laiki.

Čim manj in najraje nič

Alkoholne pijače imajo že dolgo enoznačna priporočila. Otrokom in mladostnikom naj odrasli ne bi omogočali uživanja alkohola. Še najmanj ob valeti s ponujanjem »domačega vina«, kar se rado zgodi v vinorodnih okoljih. Z veliko mero starševske odgovornosti bi bilo prav preprečevati tudi različna otroška pokušanja ali igračkanja s penicami piva ali z občudovanjem in morda celo okušanjem mehurčkov penečih pijač. Stik možganov z alkoholom do starosti 13 let ustvari med odraslimi iz te skupine razvoj sindroma odvisnosti od alkohola (SOA) kar v 43 odstotkih v primerjavi s skupino otrok, ki so zaužili prvi alkohol šele po 21. letu. Med njimi se je SOA razvil le v desetih odstotkih.

Za otroke in nosečnice velja priporočilo 0,0, za vse druge pa čim manj oziroma najraje nič. Takšno je tudi strokovno priporočilo svetovne zveze kardiologov in priporočilo v letos izdani že peti reviziji Evropskega kodeksa proti raku. Žal pa se lahko počitnice razvijajo v smer še večjega iskanja pivskih priložnosti, saj se nekateri ljudje zmorejo sprostiti samo s pomočjo alkohola. Nekatere bi od tega lahko poleg nevarnosti raka odvrnilo dejstvo, da z enim litrom popitega vina zagotovijo telesu energijo kar v količini 20 dag sladkorja in da je 25 odstotkov nesreč s smrtnim izidom povzročenih prav zaradi učinkov alkohola. Če vse to ne deluje, pa še informacija: v mnogih krajih v evropskih in drugih državah delujejo skupine AA ter Al Anon. Njihove klicne številke so javno dostopne in za prvi pogovor dostopne takoj.

Pranje možganov

 Pa naj nadaljujem bolj vzpodbudno! Naj omenim raziskavo o vplivu diet in gibanja. Osebe, ki so iskale zdravniško pomoč zaradi debelosti, so razdelili v tri skupine. Prva je bila deležna pouka v telovadnici in predavanj o ugodnem vplivu gibanja. Drugo so poučevali o dietah in jim omogočili praktično učenje v kuhinji. Tretja je bila deležna pol enega in pol drugega. Po dveh mesecih so telesno maso izgubili ljudje iz druge skupine. Po dveh letih so bili edini ustrezno »fit« tisti, ki so jih poučevali samo o gibanju. Masa tistih z dietami pa je bila s ponovno nakopičeno maščobo celo nad izhodiščno izpred dveh let (fenomen jojo). Vsi bi se morali ozavestiti še o tem, da se med starimi in mladimi pospešeno razvija težko obvladljiva bolezen – zasvojenost z zasloni. Ta ima lahko dolgotrajne in morda tudi nepopravljive spremembe najosupljivejšega dela stvarstva – človekovih možganov. Posledice so že očitne.

Za konec naj vas nasmejem z ljubko zgodbo osemletnice, ki je svojo odločitev za zgodnji odhod v posteljo staršema utemeljila s potrebo po opranju možganov. »Ja, oprali se mi bodo, ko bom spala,« je bil njen odgovor na njuno začudenje. Bila pa je to hčerka ameriškega rentgenologa in psihiatra z imenom Daniel Amen. V brskalnikih boste našli bogastvo njegovega raziskovalnega dela z opisom številnih motenj, ki lahko prizadenejo ali pa izboljšajo naše možgane, našli pa boste tudi predstavitve znanstvenih resnic o prehrani, kakor jih predstavlja njegova žena Tana Amen. Pa se bo zgodilo pridobivanje znanja namesto sproščanje ob igranju igric, če se še malo pošalim.

revija Jana