Shutterstock

»Navadni hren je dobro poznana rastlina naših vrtov, ki je tradicionalno prisotna na velikonočni mizi, drugače pa kot blagodejna pomoč iz narave žal ni pogosto uporabljena. Kar je velika škoda, saj je polna zakladov,« pravi Alena Odar, članica zeliščarske sekcije društva Samooskrbni.net. 

»Hren je v celoti užiten, najpogosteje se uporablja korenina, ki se jo izkopava v mesecih z R – od septembra do aprila. Spada med križnice in je ena izmed najmočnejših začimb, po ostrini ga lahko primerjamo s poprom in čilijem. Vonj in okus se sprožita šele, ko ga olupimo in nastrgamo, podobno kot pri česnu.« 

Vsebuje več vitamina C kot limona!

»Njegove glavne učinkovine, ki učinkujejo protimikrobno, so gorčična olja (glukoiberin, sinigrin in glukonasturtin) – sinigrin se na zraku pretvori v gorčično olje, ki da pekoč okus in draži sluznico obnosnih votlin. V 100 gramih hrena je 700–800 miligramov kalija, minerala, ki krepi srce in živčevje. Poleg tega vsebuje flavonoide, fenolne kisline, magnezij, kalcij, fosfor in železo, vitamine B1, B6 in B2. Vsebuje več vitamina C kot limona in pomaranča.«

Redči sluz 

»Hitro nas prepoti, nam očisti sinuse, nažene solze v oči, iz nosu se ulije in telo postane prekrvljeno, lahko pospeši tudi prebavo. Telesu da energijo, pospeši cirkulacijo v pljučih in dihalih ter požene sluz iz telesa. Pospešuje tudi izločanje seča. Je uveljavljeno zelišče za lajšanje gripoznih obolenj, obolenj dihal, putike in revmatizma. Spodbuja tudi izločanje žolča. Pomešan z medom raztaplja sluz v pljučih in blaži kašelj. Obkladki s sveže nastrganim hrenom lahko pomagajo pri glavobolu, zobobolu, pikih žuželk in astmi,« kar ni konca zanimivosti o tej preprosti, a očitno zelo koristni rastlini.

Shutterstock

Penicilin z vrta

»V Nemčiji imajo pripravek s hrenom in kapucinko (Angocin Anti-Infekt), ki ga z veliko uspeha uporabljajo namesto antibiotika pri kroničnih okužbah sečil, akutnem sinusitisu in bronhitisu.« Vendar pa s hrenom, tudi kadar ga uživamo v prehrani, ne smemo pretiravati, saj v sebi skriva veliko moč, poudarjajo v zeliščarski sekciji Samooskrbnih. »Na dan naj bi zaužili le od šest do 20 gramov sveže naribane korenine. Če uporabljamo hrenovo tinkturo, zadošča že polovica čajne žličke trikrat dnevno. Za obkladke lahko uporabljamo tudi kisov macerat iz korenine hrena. Uporabljajo se še mladi listi in strta semena, pa tudi cvetovi in cvetne popke lahko kot pikanten okras dodajamo različnim jedem – le ne pretiravajmo s količino.« Krompirjeva solata je izvrstna z naribanim hrenom, še namignejo.

POZOR! Hren je križnica, zato pazljivo. Če imate razjede v prebavilih, bodite previdni pri njegovi uporabi. Prav tako se mu izogibajte, če vaša ščitnica ne tvori dovolj hormonov, saj zavira njihovo izločanje. Hren tudi zmanjšuje učinke aspirina za redčenje krvi. 

Presni sirup proti slabokrvnosti

»Iz hrena lahko pripravimo presni sirup proti bronhitisu in anemiji. Potrebujemo 250 gramov sveže korenine in 500 gramov nepasteriziranega medu. V posodo damo nastrgan hren in ga prelijemo z medom, da je  pokrit. Kozarca ne smemo popolnoma zapreti.  Po enem tednu je sirup že mogoče uporabljati. Dodamo lahko še malo soli in sladkorja. Tak hren imamo potem vsaj teden dni v hladilniku. Uživamo vsak dan malo.«

Pripravek pri prehladu

»Uporabimo naribano hrenovo korenino (dva dela) in naribano jabolko (en del), limonin sok in nekaj medu. Zmešamo in uživamo 1 žličko trikrat na dan ob prehladih, 5–7 dni. Najbolje je pripravljati svežo mešanico vsak dan sproti.« 

Domača lekarna

Zdravilna moč hrena in opozorilo: zakaj previdnost ni odveč

Koristen tudi na vrtu in v sadovnjaku

Pripravite si poparek (čaj) iz hrenovih listov, ki ga uporabite za preprečevanje cvetne gnilobe pri koščičastem sadju in sušenje vršičkov zaradi monilije. Potrebujete 500 g hrenovih listov, ki jih prelijete z 1 l vrele vode in pustite stati vsaj 15 minut oziroma toliko časa, da se ohladi. Ohlajeno precedite in za preprečevanje cvetne gnilobe redčite v razmerju 1 : 5 (škropite cvetove). Za odpravljanje monilije ga razredčite 1 : 1 ter z njim poškropite tla in liste. Za odpravljanje bele in sive plesni v vrtu čaj prav tako redčite 1 : 1 in škropite po rastlinah. 

Zeliščarska sekcija društva Samooskrbni.net v letu 2026 organizira delavnice na terenu, kjer se bodo člani društva in sekcije učili prepoznavanja divjih in užitnih rastlin, se podali na oglede zeliščnih kmetij ter sodelovali na praktičnih delavnicah v izvedbi njihovih zeliščaric in zunanjih izvajalcev. V kratkem se bodo družili na zeliščnem vikend oddihu Dorotejina zeliščna zgodba, ki bo od 24. do 26. aprila 2026 v edinstvenem ambientu Samostana Mekinje.

Objavljeno v reviji Jana, št. 13, 31. marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana 13