Začela je z enim evrom: Po letu dni je imela 1.378 evrov
Zbirate kovance doma? Preverite, koliko lahko privarčujete v letu, kdaj jih odnesti v banko in zakaj vas lahko pri pologu preseneti provizija.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kovanec za 10 ali 20 centov se ne zdi veliko. Če vsak večer drobiž iz denarnice stresete v kozarec, pa lahko po nekaj mesecih nastane presenetljiv kupček. Stari način varčevanja z drobižem ima še vedno svoj čar, toda ko je kozarec poln, se pojavi vprašanje: Lahko kovance preprosto odnesemo v banko, koliko nas bo to stalo in ali se takšno varčevanje sploh splača?
Odgovor ni povsem enostaven. Banke imajo za polog oziroma menjavo večjih količin kovancev različne tarife, zato lahko provizija odnese del težko privarčevanega zneska. Obstaja pa tudi možnost, na katero marsikdo ne pomisli – manjšo količino kovancev lahko fizične osebe zamenjajo tudi na blagajni Banke Slovenije.
Koliko lahko dejansko privarčujete z drobižem?
Največja prednost kozarca za kovance je preprostost. Denarja, ki ga odložimo vanj, običajno ne pogrešamo tako kot večjega enkratnega zneska. Če bi denimo vsak dan odložili povprečno en evro drobiža, bi po enem letu zbrali približno 365 evrov. Pri dveh evrih dnevno bi bilo to že okoli 730 evrov. Pri tem ne gre za donosno naložbo. Denar v kozarcu ne prinaša obresti in zaradi inflacije sčasoma izgublja kupno moč. Kot način ustvarjanja navade varčevanja pa je metoda lahko presenetljivo učinkovita.
Poln kozarec kovancev – jih lahko odnesete v banko?
Da, vendar je pred obiskom poslovalnice priporočljivo preveriti cenik svoje banke. Polog kovancev namreč ni nujno brezplačen. Dober primer je trenutno veljavna tarifa NLB. Za imetnike osebnega računa banka pri pologu kovancev nad 10 evrov zaračunava 2,20 odstotka vrednosti oziroma najmanj 2 evra.
Če bi tako na običajni osebni račun položili 100 evrov kovancev, bi nadomestilo po tej tarifi znašalo 2,20 evra.
Pri 500 evrih bi bilo 11 evrov. To je dober opomnik, zakaj je treba pred odhodom v poslovalnico preveriti aktualni cenik prav svoje banke. Tarife, minimalna nadomestila in izjeme se med bankami razlikujejo in se lahko spreminjajo.
Kaj pa, če želite kovance samo zamenjati za bankovce?
Tudi menjava kovancev v bankovce je lahko plačljiva. NLB denimo imetnikom osebnega računa za menjavo gotovine nad 10 evrov po trenutni tarifi zaračunava tri odstotke vrednosti oziroma najmanj pet evrov. Za osebe, ki niso imetniki njihovega osebnega računa, velja druga tarifa. Zato ni vseeno, ali kovance položite na račun ali jih želite samo zamenjati za bankovce. Pred obiskom banke se je smiselno pozanimati tudi, ali morate kovance razvrstiti po apoenih oziroma jih prinesti na določen način.
Preberite tudi:
Obstaja tudi Banka Slovenije
Če imate manjšo količino evrskih kovancev in jih želite zamenjati, obstaja še ena možnost. Banka Slovenije na svoji spletni strani navaja, da lahko na blagajni na Štefanovi ulici 1 v Ljubljani fizične osebe zamenjajo manjše količine kovancev. Ker Banka Slovenije izrecno govori o manjših količinah, se je pri večjem kozarcu drobiža pred obiskom smiselno pozanimati o pogojih.
Se zbiranje kovancev na dolgi rok splača?
Kot finančna naložba ne. Kot metoda za ustvarjanje varčevalne navade pa vsekakor lahko. Največja težava nastane, če več sto evrov več let hranite doma. Denar ne prinaša obresti, poleg tega obstaja nevarnost izgube ali kraje. Ko se nabere večji znesek, je zato smiselno razmisliti, ali bi ga prenesli na ločen varčevalni račun oziroma izbrali drugo obliko varčevanja. Varčevalni računi so namenjeni prav zbiranju denarja, ki ga trenutno ne potrebujete.
Še boljši trik: varčujte z bankovci
Če skoraj vse nakupe plačujete s kartico, metoda z drobižem seveda izgubi smisel. Lahko pa pravilo nekoliko prilagodite. Določite denimo, da vsak bankovec za pet evrov, ki se znajde v vaši denarnici, konča v posebni kuverti ali škatli. Če bi vam to uspelo samo dvakrat na teden, bi v enem letu zbrali približno 520 evrov. Podobno lahko uvedete »dan brez zapravljanja«. Za vsak dan, ko ne kupite ničesar razen nujnih stvari, prenesite pet evrov na ločen račun.
Metoda kuvert za tiste, ki jim denar hitro »izgine«
Druga preprosta metoda je sistem kuvert. Na začetku meseca določite zneske za živila, prosti čas, oblačila in druge spremenljive stroške ter denar razdelite v ločene kuverte. Ko je posamezna kuverta prazna, je mesečni proračun za to kategorijo porabljen. Metoda je nekoliko staromodna, vendar je njena prednost zelo jasna: denar vidite in fizično občutite, kako ga zmanjkuje. Če ne želite uporabljati gotovine, lahko enako načelo prenesete na digitalne »predalčke« oziroma ločene račune.
Poskusite tudi izziv 1, 2, 3 …
Zanimiva domača različica je tedensko stopnjevanje. Prvi teden prihranite en evro, drugi dva, tretji tri in tako naprej do 52. tedna. Na prvi pogled gre za majhne zneske, vendar bi ob doslednem izvajanju v enem letu zbrali 1.378 evrov. Za marsikateri gospodinjski proračun postanejo zneski ob koncu leta previsoki, zato lahko izziv prilagodite svojim zmožnostim ali tedenske zneske izbirate v naključnem vrstnem redu.
Kozarec naj bo začetek, ne cilj
Zbiranje kovancev ima eno veliko prednost: varčevanje spremeni v nekaj vidnega. Kozarec se počasi polni in že nekaj centov ustvari občutek napredka. Ko se nabere večji znesek, pa je vredno narediti naslednji korak. Preštejte denar, preverite strošek pologa pri svoji banki in razmislite, kam boste prihranke prenesli. Morda boste ob tem presenečeni, koliko denarja se lahko nabere iz zneskov, ki jih sicer skoraj ne opazimo.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
