Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ana Ivančič je soavtorica knjige o sinologu Mitji Sajetu. Rada spoznava ustvarjalne ljudi, o njih piše. 14 let je bila urednica slovenske izdaje H.O.M.E. Že tedaj je vedela, da si želi urejati in opisovati knjige. Priložnost ji je dal urednik pri Beletrini Urban Vovk, ko ji je ponudil uredniško delo pri avtobiografiji Jurija Součka.

Glej ga, Součka je knjiga, ki je bila v zelo kratkem času razprodana. Lani pa se ji je ponudila nova priložnost z založbo Miš in sinologom Mitjo Sajetom. Soustvarila sta knjigo Hotel sem svojo pot in jo predstavila maja letos na simpoziju ob 30. obletnici ustanovitve oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki ga je po večletnih prizadevanjih soustanovil Saje.

Kdo je Ana, ko ni urednica?

Sem publicistka. Rada se pošalim, da sem AI osebno, saj začetnici mojega imena in priimka asociirata na orodja umetne inteligence, zaradi katerih vsi menijo, da je pisanje nekaj najlažjega. Mogoče. Rada spoznavam ustvarjalne ljudi in o njih pišem za različne publikacije in naročnike. Najbolj me je zaznamovalo 14-letno urednikovanje slovenske izdaje revije H.O.M.E., kjer je bil poudarek na oblikovanju, arhitekturi in kulturi bivanja.

Kako to, da vas je pritegnilo prav življenje Mitje Sajeta?

Lani je prišla priložnost za sodelovanje z založbo Miš in s sinologom Mitjem Sajetom. Ob rednih obiskih mi je Mitja z ženo Huiqin Wang odstiral Kitajsko v času reform Denga Šjaopinga, kar je postavilo temelje za skokovit razvoj te fascinantne dežele vse do danes, ob tem je pripoved začinil z osebnimi zgodbami, anekdotami in drugimi zanimivostmi. Nekdaj potovanja niso bila običajna, skoraj vsakdanja stvar, potovali so samo izbranci, ki so imeli pogum, sanje, razširjeno obzorje, in tak je bil tudi Mitja Saje.

Kaj vse izvemo v knjigi o potovanjih v  60. in 70. letih?

Mitja ima izjemno pestro življenje, vredno vsaj štirih knjig. Sam je napisal prvo knjigo z naslovom Vse se je začelo v Afriki, ki zajema njegova potovanja v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko je kot dijak in študent obiskal večino evropskih držav, Sovjetsko zvezo, Združene države Amerike, Egipt, Kenijo, Tanzanijo, šel z ladjo Splošne plovbe od Reke do Osake. Takrat si za pot potreboval veliko več kot zgolj polno denarnico in mobilnik, imeti si moral garantno pismo, devize, predvsem pa veliko poguma in iznajdljivosti. Pomagal si je z jeziki, ki jih je hitro usvajal, in tako se je tudi njegova karierna pot zapeljala iz ekonomije v sinologijo.

Na Kitajsko je prvič prišel malo po smrti Mao Cetunga leta 1977 in tam študiral več kot poldrugo leto. Pozneje se je zaposlil kot lektor za kitajski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, po večletnih prizadevanjih je na isti fakulteti soustanovil oddelek za azijske in afriške študije. V maju sva na simpoziju ob 3o. obletnici ustanovitve oddelka predstavila najino knjigo Hotel sem svojo pot.

Kaj odmeva v vas, zdaj ko je knjiga napisana, ob misli na čas, ki ste ga preživeli z gospodom? 

Z Mitjo si deliva radovednost do sveta. On se je fizično odpravil raziskovat svet in ga je okušal preko jedi, ljudi in jezikov. Ogromno je doživel. Navdušilo me je, s kakšno lahkotnostjo je to počel. Če ga je zanimalo, je šel. Vedno se ni izšlo, a je vedno poskusil. Vedno je šel korak dlje. Hotel je svojo pot. Naslov knjige ni naključen, nalašč je uporabljena beseda »hotel« in ne »želel«. Zvedavost z nekaj tveganja in veliko vztrajnosti te pripelje tja, kamor želiš.

revija Jana