ARHIV GORANA MILEVA

Je tudi vam neprijetno, kadar se zabliska in takoj zatem že trešči kot tristo hudičev? Marsikomu se zdi, da je tudi treskov in bliskov med čedalje močnejšimi nevihtami več, a se je izkazalo, da ni čisto tako.  Ta presenetljivi podatek nam je povedal Goran Milev, vodja sistema SCALAR na Elektroinštitutu Milan Vidmar, ki skrbi za sprotno zaznavanje udarov strel, potem pa še pojasnil, kako poskrbimo za svojo varnost in varnost domov ter elektronskih naprav. In pred dopustom v gorah, hribih, ob morju, jezerih ter rekah se je dobro spet spomniti osnovnih pravil ... Še veste, zakaj se med nevihto ne smemo kopati?

Najprej dobra novica, sezone strel bo kmalu konec: »Statistika kaže, da se več kot 80 odstotkov vseh zabeleženih udarov strel pri nas zgodi v juniju, juliju in avgustu,« začne Goran Milev, eden vodilnih strokovnjakov v Sloveniji na področju zaznavanja atmosferskih razelektritev. Njegovo delo vključuje razvoj naprednih orodij za spremljanje strel, namenjenih energetskim družbam, zavarovalnicam, prometu, telekomunikacijam in sistemom civilne zaščite.

Osebni arhiv

Posebno na udaru

Severni Primorci, Gorenjci in del Notranjcev so deležni še več strel kot drugi prebivalci Slovenije. »Razlog za to je pretežno reliefna zgradba teh regij, predvsem bližina Alp in orografski vpliv, kjer se topel in vlažen zrak ob gorskih pregradah dviguje, kar pogosto sproži razvoj konvektivnih oblakov in posledično neviht. Primorska občasno beleži večjo aktivnost zaradi vpliva vlažnega sredozemskega zraka. V osrednji in vzhodni Sloveniji pa je strel običajno nekoliko manj.«

Strel ni več kot nekdaj

 Še druga dobra novica: zaradi podnebnih sprememb ne opažajo, da bi bilo strel več. »Iz leta v leto se njihovo število precej razlikuje, v nekaterih primerih celo za več kot 50 odstotkov od leta do leta. Vse je odvisno zlasti od značilnosti poletja. Če ga zaznamujejo dolga sušna obdobja brez zadostne vlage v ozračju, je pojavnost strel običajno nižja, saj je vlaga eden ključnih pogojev za razvoj neviht in električnih razelektritev ter obratno. Zaradi močnejših neviht ne zaznavamo povečanega števila strel, razen tistih, ki se pojavljajo znotraj oblakov ali med njimi, vendar te strele nastajajo visoko nad nami in nimajo vpliva na stavbe, elektroenergetske objekte ali električne naprave.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 33, 19. avgust 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana