Shutterstock

V tem mesecu so pridelki bolj kot ne pod streho, kleti so polne vina, priprave na zimo so skoraj pri koncu. Živali so spet doma s paše ali se pač pripravljajo na prezimovanje, ljudje pa so veseli zaradi trgatev in zadnjih toplih dni, ki se ne štejejo več v tednih, ampak so posamezne, zato pa toliko bolj zaželene ptice.

Ko smo že pri pticah, večina selivk je že odšla, opazimo še posamezne jate, med njimi morda celo žerjave, ki letijo v jatah klinaste oblike. Pregovor pravi, ko žerjav leti na tuje, zima se že približuje. Če bi obstajalo kaj takega kot ornitologija za telebane, bi bržkone v njej prebrali, da žerjavi Slovenijo samo preletijo; vsako leto jih pri nas zgodaj spomladi, ko letijo iz Francije domov v evropski del Rusije, na Poljsko in Skandinavijo, in pozno jeseni, ko se vračajo v svoja zimska letovišča, skupaj naštejejo od 20 do 30 tisoč. Največ jih je bilo leta 2019, kar 54 tisoč. Veliko se jih ustavi ob Cerkniškem jezeru, ki je nasploh priljubljeno med selivkami, da se spočijejo in najedo.

Shutterstock

Plujmo naprej po zooloških vodah. Če je prej omenjenih lepih dni jeseni več skupaj v kosu, jim pravimo babje poletje, starinsko tudi babje leto. Razlag o njegovem izvoru je več, nekateri jezikoslovci trdijo, da je izraz slovanski in se pogosto razlaga kot čas ženskih opravil, npr. spravilo žita, predenje lanu, drugi pa povezujejo izraz s pajčevinami. V lepih jesenskih dneh se namreč zjutraj po travnikih in poljih v čarobnih meglicah leskečejo pajčevine. Kosmi teh pajčevin, ki jih s sabo nosi veter, so kot sivi ali beli lasje, zato na nemškem govornem območju suhemu in toplemu obdobju lepega vremena zgodaj jeseni pravijo Altweibersommer (poletje stark), nekateri, recimo jim ta zlobni, pa izvor babjega poletja povezujejo z drugo mladostjo žensk, ki je le začasna in traja kratek čas.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 39, 30. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana