Profimedia

"Imam sestro, ki je zelo dvolična. V javnosti je zelo prijetna, zgovorna, nasmejana, ljudje jo imajo radi, stara mama mi jo vedno daje za zgled, kakšen sonček je, pa kako pridna študentka je bila, pa zdaj ima dobro službo. Povsod, kamro pridemo, je opazna in zaželena. Doma pa je čisto druga pesem: nenehno nerga, se pritožuje, do mene je nesramna, celo žaljiva, staršev ne upošteva. Starša ji vse omenjeno dopustita, ker je imela konec osnovne šole neke čustvene probleme, ne vem točno, kaj je bilo, mi starši tudi ne povejo. Jaz nisem bila nikoli tako uspešna v šoli, malo sem bila prepuščena sama sebi, v srednji šoli sem se kar iskala in na srečo tudi našla, ampak vse to sem naredila sama oziroma s podporo prijateljev. Zdaj še študiram, sem tudi pavzirala, kar je bilo za moje starše grozno. Pa sramujeta se mojega sloga, imam tetovaže, menjujem si barvo las, rada imam črno. Ampak kljub vsemu sem, to lahko rečem, dober človek, empatičen, se ne pretvarjam. Sem prostovoljka, mar mi je za tiste, ki jih življenje tepe. Ampak me pa tudi nemalokrat res stisne pri srcu, ker vse to za družino in širšo okolico ni enako vredno kot delo in podoba moje sestre. Saj je dokaj tipična zgodba, vem, razumsko jo predelujem, ampak čustveno je pa verjetno ne bom nikoli. Verjetno odnos moje družine do mene tudi nikoli ne bo drugačen, je pa to le moja družina in se nočem oddaljiti od nje. Razmišljam prav ali bi mi svetovali kako drugače?"

Bilka

Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 39, 30. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana