Nevarno ali nepravično: resnica o ženskah v smučarskih skokih
Nad strmim pobočjem skakalnice v Planici so prvič poletela tudi dekleta. Zakaj so morale skakalke na ta trenutek čakati tako dolgo?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Smučarski skoki – eden športnih ljubljencev slovenskih src – so tudi zgodba o tem, kako polovici človeštva na največjih tekmovanjih desetletja niso dovolili leteti. Ženske niso bile izključene, ker ne bi znale ali zmogle, temveč ker naj ne bi dosegale »tehničnih zahtev« in ker naj bi bilo to zanje »nevarno«. Danes, po zgodovinskem vikendu, ko so poletele tudi v Planici, se zdi skoraj neverjetno, kako dolgo je trajalo, da so si skakalke izborile vstop na kultno velikanko.
Ko to pišem, je še 48 ur do dneva, ki se ga je že neločljivo prijel pridevnik »zgodovinski«. 48 ur do trenutka, ko bodo nad strmim pobočjem skakalnice v Planici prvič poletela tudi dekleta. Pričakovanja so velika, naše orlice pa pripravljene nanje. Ko spremljamo njihove uspehe, je še toliko težje verjeti, kako dolgo so ženskam onemogočali nastope v tem športu, ki je eden najstarejših olimpijskih.
Pionirke, ki jih je zgodovina skoraj izbrisala
A ženske so v smučarskih skokih prisotne že več kot stoletje. Ena najbolj simbolnih figur tega športa je Kanadčanka Isabel Coursier, ki je bila stara 16 let, ko je leta 1922 postavila ženski svetovni rekord v smučarskih skokih. Skočila je 25,6 metra in bila prva ženska, ki je skakala samostojno. V tistem času so namreč redke ženske, ki so se udeleževale tekmovanj, pri spustu držale za roko moškega skakalca. Isabelina zgodba je danes obeležena tudi v bronu. Ob stoletnici njenega dosežka so ji v njenem rodnem Revelstoku postavili kip. Ta v luči zgodovine ženskih skokov ni le poklon športnici, ampak tudi opomnik, da ženske niso na novo vstopile v ta šport. Tam so bile od začetka.
A medtem ko so moški smučarski skoki del zimskih olimpijskih iger že od leta 1924, so ženske ostajale v senci. Tudi še dolgo po tem, ko skakalke niso bile več eksotičen dodatek tekmovanju, temveč dobro organizirane tekmovalke. To, da je žensko skakanje potrebovalo skoraj 90 let, da je na olimpijadi 2014 v Sočiju stopilo ob bok moškemu, ni mogoče razložiti s počasnim razvojem športa, kakor bi nekateri radi. Razložiti je mogoče s počasnim razvojem družbe.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 31. marec 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
