V hipu smo bili spet vsi oblečeni

»Srce mi ne da, da ne bi šel pomagat ljudem, ki jih je prizadela ta uničujoča sila narave. S slovensko ekipo kuharjev v organizaciji Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije smo se odpravili v Sisak, da tamkajšnje kuharje vsaj malo razbremenimo,« je na svojem Facebooku napisal kuharski mojster Boštjan Palčič, ki s prijateljem Primožem Kreftom na Dolenjski cesti v Ljubljani vodi kulinarični center Gastrofuzija, kjer se odvijajo kulinarični team buildingi, delavnice pod vodstvom priznanih kuharjev, pripravljajo pa tudi kulinarično akademijo.

Nasmehnite se, snemajo vas

Če ste si prejšnji ponedeljek na nacionalki ogledali britanski dokumentarec Kitajski gulagi digitalne dobe, ki prikazuje kitajsko zatiranje Ujgurov – njihovih pravic sicer ne kršijo, ker kot v oddaji pravi visoki kitajski uradnik, kako lahko kršiš pravice nekomu, ki sploh nobenih nima? – vas je morda v drugi polovici, ki kaže, kako Ujgure nadzorujejo s pomočjo digitalne tehnologije in umetne inteligence, zbodla neprijetna misel: kako dolgo še, preden bodo to tehnologijo začeli uporabljati tudi pri nas? In na nas. Morda pa jo že?

Bo že februarja topleje?

Januar nam je prinesel prave zimske temperature precej pod lediščem. Alpske doline in gorati predeli so še vedno odeti v zelo debelo snežno odejo. V idiličnih Ratečah pri Kranjski Gori, domačini jim pravijo tudi kranjska Sibirija, se je 9. januarja ohladilo že na –16,4 stopinj Celzija, snežna odeja pa je letos tam dosegla 135 cm, a se je že nekoliko posedla, navaja mag. Tanja Cegnar z ARSO. Zimsko vreme je od nekdaj močno spremenljivo, z velikimi nihanji temperatur, pa pravi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z biotehniške fakultete v Ljubljani, zato je zelo verjetno, da bo že februar toplejši.

Še ta zrezek spijemo pa gremo

Škandali, povezani z mesom, se kar ne nehajo, se zdi. Je meso, za katero trdijo, da je slovensko, res slovensko? Ali je morda iz kakšne tuje klavnice, kjer niso preveč natančni pri preverjanju, ali so živali, katerih meso predelujejo, zares zdrave? Je masa za čevapčiče sveža ali so staro meso umetno pomladili z nedovoljenimi dodatki? In še ni konec, zdaj bo treba temeljito razmisliti o tem, ali vakuumirano surovo meso, ki ga kupimo v trgovini, res tehta toliko, kot piše na embalaži, ali pa smo morda za ceno zrezka zraven kupili tudi vodo. No, vodo z dodatki.

Resnica o ekoloških jabolkih

»V Nemčiji na ekološki način pridelajo celo do 40 ton jabolk prve kvalitete na enem hektarju površine, mi jih na enaki površini pridelamo med 25 in 30 ton. V našo količino so zajeta vsa jabolka, ne samo tista z oznako prva kvaliteta,« pove Viktor Pavlič iz Brezine pri Brežicah, eden od prvih in največjih zasebnih ekoloških sadjarjev v Sloveniji.

Epidemija debelih otrok

Da smo že po prvem valu epidemije imeli v Sloveniji množico otrok, ki so postali predebeli, so lani poleti opozarjali strokovnjaki, zgroženi nad rezultati meritev na sistematskih pregledih v več kot sto osnovnih šolah. Že danes nas je strah pomisliti na to, koliko otrok s povečano telesno težo ali skrajno debelostjo bomo odkrili po koncu drugega vala pandemije.

Jana 1972: začenjamo

Prva številka Jane nosi datum 29. 12. 1972 in na naslovnici, ki jo krasi manekenka Saša Zajc, pod logotipom piše »sodoben ženski tednik«. Revija je stala 2,50 din, za samo 120 din pa ste jo dobivali vse leto – malenkost za zabavni vrtinec člankov, novic o slavnih, mode, nasvetov. Ugodna ponudba, res.

Slavna kuharica ima dovolj

Simpatična domača kuharica brez zvezdniških ambicij je v zadnjih letih postala tako znana in vplivna, da jo poznajo večina Italijanov in milijoni ljubiteljev kuhanja po vsem svetu. Slava pa je postala tudi breme, zato bodo morali sledilci na nove recepte počakati.

Živeti po mačje

Mačka je svobodna, mirna, radovedna, pozorna, zaupljiva, trdoživa, previdna, elegantna, tiha, karizmatična, ponosna, neodvisna ... in še veliko več prijetnih lastnosti ji pripisuje francoski avtor Stephane Garnier v knjigi Živeti po mačje (založba Vida). Ker me je pred dobrim letom omrežila in posvojila potepuška mačka, sem jo z zanimanjem prebrala in priznati moram, da zdaj marsikaj razumem, česar prej nisem. Očitno so mnoge čudežne zgodbe o mačkah resnične, in če bi jim znali prisluhniti, bi najbrž živeli veliko bolje. Že to, da se ravno ob pravem trenutku privije k nam, včasih odleže.

Bolniki pa še vedno čakajo

V času, ko se večina držav spopada s pandemijo covida-19 in sprašuje, kakšne bi utegnile biti njene posledice za našo družbo, je komisija Združenih narodov za narkotike (ZN-CND) ocenila, da je čas tudi za spremembe nadzora prepovedanih drog. Nujne spremembe so že desetletja narekovali ogromna kolateralna škoda in smrtne žrtve, vojne proti drogam ter vzporedno gibanje za legalizacijo medicinske konoplje po vsem svetu. Zato je 2. decembra 2020 komisija sprejela zgodovinsko in za bolnike težko pričakovano odločitev, ki umika konopljo (Cannabis sativa L) s seznama domnevno najnevarnejših drog na svetu brez večje medicinske vrednosti.

Posledice zaprtja šol bodo dolgoročnejše, kot si predstavljamo

V preteklem letu je med slovenskimi srednješolci število hospitaliziranih po poskusu samomora zraslo za 30 odstotkov. Ta številka prikazuje zgolj vrh ledene gore, stopnjevanje krize in ne zajema tistih, ki bi prav tako potrebovali pomoč strokovnih služb. Že tako katastrofalno dolge čakalne dobe so se z epidemijo še podaljšale, psihiatri pa opozarjajo, da nas čaka epidemija duševnih težav pri naših otrocih. Zaprte šole njihove stiske še povečujejo, in to je mnenje psihiatrične stroke in ne paničnih staršev, kot nas marsikdo obtožuje. Zaprte šole so izjemno radikalen ukrep, ki ne bi smel trajati tako dolgo, kot traja pri nas.

Ne umira se le zaradi covida-19

Zadnje leto našega življenja je minilo povsem v znamenju spopada s covidom-19, žal pa ob tem druge bolezni niso izginile. Svetovna zdravstvena organizacija je nedavno objavila seznam najsmrtonosnejših bolezni na planetu od začetka tisočletja do leta 2019. Že naslednje leto je, kot vemo, udaril covid-19 in prav zanimivo, a najbrž tudi trpko bo videti nov seznam bolezni, zaradi katerih na našem planetu umre največ ljudi. Medicino oziroma znanost, ki je zadnje leto praktično vse svoje moči usmerila v spopad s covidom-19, v tako imenovani novi normalnosti, v katero stopa naš (upajo, da čim bolj precepljeni) planet, vsekakor čaka veliko dela tudi na drugih področjih.

Če je človek živ, ga bo pes našel

»Kljub vsej tehnologiji, ki jo premoremo, je pasji smrček za zdaj še vedno nenadomestljiv pri iskanju pogrešanih v ruševinah po potresih,« je prepričan Marko Bručan, trener reševalnih psov in psov pomočnikov invalidov, ki ima svoje reševalne pse že od najstniških let. V nedavnem potresu v Petrinji so reševalni psi odigrali pomembno vlogo pri iskanju pogrešanih in rešili kar nekaj življenj. Tudi Markova ekipa je bila pripravljena, da priskoči na pomoč s svojimi psi, če bi jih na Hrvaškem potrebovali.

»Vsi bodo spali na toplem!«

Torkovi časopisi so prinesli novico o afganistanski družini, ki so jo našli nekje na Primorskem. Med njimi je bila nosečnica, ki je že začela rojevati. Na božični dan se je njen otrok rodil v bolnišnici. Mrtev. A je novico o intimni tragediji družine brez doma že čez nekaj ur izpodrinila veliko večja, udarnejša novica o tisočih, ki so v sosednji državi ostali brez doma zaradi potresa. In je morda zaradi silovite poplave posnetkov podrtih hiš in jokajočih ljudi marsikomu ušla čisto drobna svetla novička: tudi med potresom se je rodil otrok. Hotel je na svet, pa konec. Takoj! Z mamo in otročičem je vse v redu, so sporočili. Verjamem, da vsaj temu otroku ne bo ničesar manjkalo.

Kandidatke za Slovenko leta 2020

Tokrat smo zaradi znanih okoliščin resda malce čakali, a niti na misel nam ni prišlo, da bi prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, z žarometi ne osvetlili izjemnih žensk, njihovega prizadevanja in vsega, za kar se borijo.

Pod tušem si žvižga in prepeva

Papagaj Pero, modročela amazonka, je na družbenih omrežjih vzhajajoča zvezda. Govori, se zlohotno smeji, mijavka, laja, počne razne vragolije, prepeva operne arije in požvižgava pesmi znanih slovenskih glasbenikov. Med drugim ga je s seboj na glasbeno turnejo, malo za šalo malo zares, povabila celo legendarna skupina Laibach, interpretacije svojih pesmi pa so opazili tudi Nika Zorjan, Rebeka Dremelj, skupina Let 3 in Siddharta. Ima ogromno sledilcev, ki sporočajo, da jim Pero preprosto polepša dan!

Od lakotnega vetriča do razdražljivih mačkov

Tudi lani so se nam v pisanje člankov občasno prikradli škrati, ki so nam podtikali besede in kradli črke. Beseda odprto jim je šla očitno precej na živce, in tako smo imeli odrto pismo, pa odrto termalno plažo, odrta usta, odrto družbo … Prikradli so se še marsikam, med drugim so Slovenijo želeli spremeniti v Slovebijo, a smo jih na srečo večinoma pravočasno opazili in ustavili.

To zmorejo le največji

Korona je v letu 2020 temeljito opustošila vsa področja našega življenja, močno je seveda okrnila tudi športno dogajanje. Odpovedi veh vrst tekmovanj so se vrstile druga za drugo, ko sta se morala Japonska in z njo ves športni svet odreči celo olimpijskim igram, se je zdelo, da to leto preprosto ni čas za velike in srčne športne zgodbe, za zgodbe junakov. Dokler nista Primož Roglič in Tadej Pogačar uprizorila tistega silovitega finala na dirki po Franciji.

Je bilo leto slabo ali dobro?

2020: ne povsem izgubljeno leto

Dvajsetdvajset je leto, ki ga je težko imeti rad. Ampak bi mu delali grdo krivico, če bi trdili, da ni prineslo nič lepega, naredilo nič takega, kar pogreje srce. To bi bila grda laž, res. Leto 2020 je vseskozi počelo lepe stvari, samo malce so se izgubile v poplavi drugih zadev. Tule je nekaj dokazov, da je leto trdo garalo, da bi se oddolžilo za vse nevšečnosti.

Življenje je veliko

Delo na onkološkem oddelku mariborskega UKC v sedanjih razmerah zahteva vsakodnevno ali pa že skoraj vsakourno prilagajanje. Energična in dobrovoljna onkologinja pravi, da se bodo do zadnje kaplje krvi trudili, da bodo delali karseda »normalno« v tej novi normalnosti. Odkrito pa poudarja, da bo treba za bolnike na severovzhodu države poskrbeti na višji ravni kot doslej. »Treba je misliti na vse ljudi v državi, ne zgolj na določeno regijo. Včasih imaš občutek, da si malo pozabljen. Omogočiti je treba ustrezno obravnavo vsem državljanom. In da, potrebujemo še dve dodatni nadstropji in več postelj.«

Zarubljeni otroci so še zmeraj brez mame

Proti koncu maja so slovenske televizijske mreže preplavili grozljivi posnetki rubeža treh otrok, ki so se kar štiri ure upirali, da bi šli z očetom. Sodni izvršitelj je med odvzemom otrok, kot se temu lepše reče, poklical sodnico in jo rotil, naj postopek prekine, pa mu je ukazala, naj ga izpelje do konca. Dogajalo se je zunaj, na cesti, prič je bilo veliko, in ker ima danes vsakdo v žepu kamero, je dogajanje zabeleženo. 2. junija sem napisala prvi zgrožen tekst, zanimali so me izključno otroci, devetletni deček in šestletni dvojčici, ki so več kot jasno pokazali, da hočejo živeti pri mami. Po tistem so se na Zarjo Jano vsula pričevanja ljudi, ki zgodbo poznajo, kar nas je še bolj utrdilo v prepričanju, da se dogaja nekaj zelo čudnega, česar nihče v pravosodnem sistemu noče pojasniti, se pa ta isti sistem zelo trudi, da bi se opral vsakršne krivde.

50 let (Zarje) Jane

29. decembra 1971 je prijokal na svet dojenček, ki so ga spočeli in rodili sami moški z dnevnika Delo. Imenovali so ga Jana in imel je jasno poslanstvo – zaslužiti veliko denarja in vzburkati javnost, ki bo z veseljem kupovala ter podpirala poredno smrkljo. S to številko revije Jana, ki je na dolgi poti (ne po svoji krivdi) pridobila še eno ime, vstopa v svoje petdeseto leto, ki ga nameravamo proslavljati do konca naslednjega decembra. Vse, ki ste se kdaj znašli na straneh naše slavljenke ali pa so se vas naše zgodbe skozi desetletja dotaknile, prosimo, da z nami podelite svoje izkušnje in spomine.

Pesniška svoboda dnevnih številk o okuženih

V nanizanki Tisočletna ujma, ki jo lahko spremljamo letos, ni nikoli dolgčas. In vsaka epizoda postreže z zgledno spektakularnimi zasuki. Javnost še ni imela časa prebaviti uradnega priznanja, da se med umrle zaradi covida šteje vse, ki so potrjeno okuženi s covidom, ne glede na dejanski razlog smrti. Zdaj pa se na obzorju že riše nova velika afera. Ali pa bi se vsaj morala?

To je bil trening za življenje

Enainpetdesetletni Igor Trampuž je bil septembra v življenjski formi. »Fit kot še nikoli doslej,« nam je zaupal Izlačan, ki v svojem domačem kraju že enaindvajseto leto vodi Spin center, zbirališče zasavskih privržencev organiziranih vadb in fitnesa. Odlično počutje in vrhunsko pripravljenost je pridobil z mnogimi urami treningov za svoj novi projekt, spletno vadbo ITbox. Vse mu je šlo po načrtih do zadnjega septembrskega ponedeljka; takrat ga je zdravje izdalo prvič. Ko je štirinajst dni pozneje zaradi nenehno povišane temperature spet obiskal zdravnika, je bil test na covid-19 pozitiven. In Igorjeva kalvarija se je začela.