Glasovanje na rezilu noža. Glasovanje odpira vrata večjemu raziskovanju in uporabi konoplje v medicini. Konoplja bo še naprej pod mednarodnim nadzorom, njena uporaba pa ne bo nič manj tvegana, kot je bila. Zgodovinsko glasovanje je potrdilo razlike pri ocenjevanju nevarnosti te rastline. Za umik konoplje z zloglasnega seznama najnevarnejših drog je glasovalo 27 držav, 25 pa jih je bilo proti. Razprave so trajale več mesecev. Umiku so bile, na primer, naklonjene ZDA, Velika Britanija, Evropska unija in Južna Afrika, nekatere druge države, Brazilija, Kitajska, Egipt, Nigerija, Pakistan in Rusija, pa so temu močno nasprotovale. Na koncu je prevladalo stališče, da je treba izboljšati mednarodni nadzor nad konopljo, hkrati pa to naj ne bo ovira za dostop do nje in njenih pripravkov v klinični medicini in znanosti. Novico so strokovnjaki in aktivisti, ki se zavzemajo za spremembe globalne politike na področju drog, proslavili kot simbolično zmago, čeprav nova razvrstitev konoplje ne bo imela takojšnjih posledic za nacionalne zakonodaje, saj so zadevni ukrepi v pristojnosti posamičnih vlad. Že pred to pomembno odločitvijo so nekatere države same začele ustrezneje regulirati konopljo. To so storile številne ameriške ter nekatere evropske in druge države, ki so legalizirale konopljo v medicinske namene. Kar nekaj držav je tudi presodilo, da konoplja ne predstavlja večje grožnje za javno zdravje – vsekakor znatno manjšo kot alkohol in tobak, ter legaliziralo tudi konopljo za odrasle. Odločitev ZN je zelena luč, da države, ki tega še niso storile, zdaj za to poskrbijo.
Sistem klasifikacije prepovedanih drog. Mednarodni sistem za klasifikacijo drog razvršča nekatere psihoaktivne rastline in snovi glede na potencialno škodo in koristi. Ključen je za nadzor nad drogami, če omogoča uravnotežen dostop drog za medicinske potrebe in sočasno preprečuje preusmeritev drog za nemedicinsko in drugo uporabo. Pred letom 1961 so trgovino s temi snovmi urejale mednarodne pogodbe in upoštevale nacionalne razlike v zakonodaji. Leta 1961 so države sklenile mednarodno pogodbo, imenovano Enotna konvencija o mamilih, z mednarodno klasifikacijo psihoaktivnih rastlin in snovi. Pogodba ni bila znanstveno podprta glede škode in koristi drog, ampak je temeljila na političnih odločitvah in partikularnih interesih oblikovalcev politike. Takšen nadzor nad drogami, po katerem so se zgledovala vlade, je prinesel ogromno socialnih in ekonomskih problemov, tako za uporabnike drog kot splošno populacijo, vključno z nalezljivimi boleznimi (aids, hepatitis C), smrtmi zaradi predoziranja, prenapolnjenostjo zaporov in arbitrarno izvajano zakonodajo na področju drog.
Vpliv nadzora na dostopnost zdravil. Medicinski uporabi konoplje so se vrata zahodnega sveta na široko odprla v sredini 19. stoletja, ko je irski zdravnik William B. O’Schaughnessy objavil svoja raziskovanja o konoplji kot zdravilu za lajšanje bolečin, krčev, spastičnosti, revmatizma, slabosti in bruhanja. Zdravniška torba poznega 19. stoletja je tako vsebovala tudi tinkture in druge izvlečke iz konoplje, na primer za zdravljenje astme, kašlja, glavobola, nespečnosti. Po pol stoletja uspešne uporabe pa jo je medicina, zaradi variabilnosti rastlinskega materiala in spremenljivih učinkov, začela zavračati. Kljub nasprotovanju Ameriškega zdravniškega združenja je nerazumna obdavčitev konoplje leta 1937 v medicinski praksi pomenila konec njene uporabe. Negativna politično-medijska kampanja je prispevala k njeni mednarodni prepovedi, kar je desetletja zaviralo možnost raziskovanja in razvoja zdravil iz konoplje. Šestdeset let po sklenitvi mednarodne pogodbe o nadzoru nad nekaterimi drogami in petdeset let po tem, ko je predsednik Richard Nixon sprožil svetovno vojno ameriške vlade proti drogam, so nujno potrebne temeljne reforme zastarele politike. Droge je treba razvrščati na podlagi znanstvenih izsledkov in ne ideoloških rešitev. Pristranska razvrstitev konoplje v sistemu ZN je desetletja predstavljala eno večjih zgodovinskih anomalij.
Več v reviji Zarja Jana, št. 2, 12. 1. 2021
