Zgodbe
Dotik premaga tišino in temo
Da močna volja ne pozna ovir, zagotovo dokazuje 78-letna Jožica Atelšek, ki je pred desetletji izgubila sluh, zdaj pa jo zapušča še vid. Poleg z boleznijo jo je življenje preizkušalo na najrazličnejše načine, a zdi se, da je šele v jeseni življenja zares zaživela. Gluha se je naučila igrati na sintesajzer, sklada pesmi, slika, pred kratkim pa je v soavtorstvu s slovenskim pesnikom, pisateljem in učiteljem Štefanom Kardošem izdala knjigo, v kateri je zapisala svojo zgodbo. »Jožica s svojim pomembnim dosežkom dokazuje, kaj vse, z nekaj podpore, zmorejo ljudje z gluhoslepoto,« je na svojem Facebooku zapisala dr. Simona Gerenčer Pegan, ki je pred več kot petnajstimi leti s pomočjo somišljenikov ustanovila združenje gluhoslepih Slovenije DLAN in s tem mnogim prižgala luč v večni temi. Jožica pravi, da ji brez nje ne bi uspelo.
Nas bodo odrešila že znana zdravila?
Skoraj ni dneva, ko ne bi iz znanstvenih krogov prišlo kakšno novo spoznanje v zvezi z novim virusom. Tudi oni in z njimi mi se učimo na napakah, novejše raziskave tako kažejo, da se virus prenaša predvsem z aerosolom, bistveno manj pa prek okuženih površin. Podatki kažejo, da smo v svetu do konca leta 2020 za dezinfekcijska sredstva porabili 4,5 milijarde dolarjev, to je 30 odstotkov več kot leto prej, pri tem pa pozabili na pravzaprav osnovni ukrep – prezračevanje. A vseeno je že slutiti nekaj več optimizma, ki ga poleg cepiva prinašajo tudi nekatere druge znanstvene ugotovitve.
Bodo slovenske sorte semen izumrle?
Države, ki se zavedajo, kaj pomeni za preživetje ljudi imeti lastna semena, so začele graditi semenske banke. V Sloveniji pa nam je za naše avtohtone sorte semen očitno vseeno. Kako si sicer razložiti, da je časa za prenos našega selekcijskega centra na Ptuju le še nekaj tednov, premaknilo se ni pa še nič.
Snemi masko, da te bom bolje slišala
»Se ti morda sanja, zakaj je v Bosni tako malo okuženih? Napiši reportažo!« mi je napisala urednica, ko je slišala, da se odpravljam v Sarajevo. V hipu sem se iz hčerke, ki bo obiskala mamo, prelevila v novinarko, ki bo opazovala in spraševala. Če bi morala vse vtise strniti v dve besedi, bi rekla, da je za nekoga, ki prihaja iz Slovenije, stanje v Bosni šokantno sproščeno. Hkrati pa prijetno poboža dušo, obremenjeno s slovenskimi ukrepi.
Svet kot en sam veliki casino
Če bi premogel vsaj kanček optimizma, bi bilo članku lahko naslov tudi Grad gori, grof beži!. Svet visokih financ je v zadnjih dneh do obisti pretresel punt drobnih vlagateljev. In za par fascinantnih tednov se je zdelo, da uboga gmajna dejansko zmaguje.
Človeški izrojeni um ne pozna meja
Robert Tekavec, višji kriminalistični inšpektor specialist, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije, in Primož Podbelšek, višji kriminalist specialist v skupini za mladoletniško kriminaliteto na oddelku za splošno kriminaliteto na PU Ljubljana, sta bila »generacija« pri študiju kriminalistike, zdaj velikokrat delata skupaj, tudi pri zadnjem pedofilskem škandalu, ki je izbruhnil konec januarja. Policisti so izsledili osem Slovencev, starih od 20 do 40 let, ki so razširjali gradivo, v katerem so posnetki spolne zlorabe otrok, starih od le nekaj mesecev do dveh let! V času koronakrize je opazen porast tovrstnih dejanj, tako pri nas kot v tujini. Podrobnosti s teh posnetkov so samo za dobre želodce in ne prav občutljive ljudi.
Prostovoljno obsevani
Že pred epidemijo smo ugotavljali, da smo tako odrasli kot otroci bistveno preveč pred ekrani. Zdaj pa so razmere naravnost grozljive. Delamo, učimo se in se pogovarjamo, tako rekoč živimo samo še preko ekranov, prikovani smo nanje ves dan. Kako sevanje, ki smo ga ob tem deležni, vpliva na nas in naše zdravje, smo vprašali zdravnika in akupunkturista Petra Papugo, ki je leta 1997 na Medicinski fakulteti v Ljubljani opravil magistrsko nalogo s področja metodologije epidemioloških raziskav o vplivu neionizirajočega sevanja na ljudi. Spregovorili smo tudi o novi tehnologiji 5G, ki se že uporablja v Sloveniji, in o tem, ali lahko vplive elektromagnetnega sevanja kako omilimo.
S katerim pa se boste cepili vi?
V svetu se je razplamtela divja bitka za cepivo zoper covid-19. V njej, kot je nedavno opozoril generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus, pričakovano zmagujejo bogate države. V 49 najbogatejših je bilo do sredine januarja cepljenih 39 milijonov ljudi, v najrevnejših pa 25. Ne milijonov, ampak zgolj 25 ljudi! To ni niti etično niti pametno z globalnega epidemiološkega stališča, kar pa večine proizvajalcev cepiv, ki vse napore vlagajo v odobritev in registracijo ter prodajo cepiv v bogatejših delih sveta, seveda niti najmanj ne moti.
Kako zabrisati spomin na mamo?
Kar nekaj primerov poznam, še veliko več jih je na spletu: ko se v ločitvenih in poznejših postopkih izkaže, da otroci enega od staršev odklanjajo ali pa je zanje objektivno nevaren, se vmeša sodišče in določi obvezne stike na pristojnem CSD. Če stiki »odpadlega« starša sploh zanimajo. Navadno hodi na stike oče, ki se ga otroci bojijo in nočejo biti z njim; v primeru, ki ga obravnavamo od lanskega maja, pa je ravno obratno – na stike hodi mama, ki jo imajo otroci radi in bi radi živeli z njo, pa jim sodišče to pravico odreka. Si lahko predstavljate, kakšno mučenje otrok so tisti redki trenutki z materjo, ko ne smejo odkrito povedati, kar jim leži na srcu, ker jih nadzirajo socialne delavke?
Ste danes že uščipnili svojo študentko, natakarico, medicinsko sestro?
Želela je ostati anonimna. Nekdanja študentka ljubljanske AGRFT, katere izjavo smo pridobili, sicer pravi, da o spolnem nadlegovanju svoje sošolke Mie Skrbinac ni vedela ničesar, vendar se noče izpostavljati. Njena previdnost je razumljiva. Na prvi pogled se približno zdaj sicer zdi, oh, zdaj pa bo! Spolne predatorje bomo razkrili, osramotili, kaznovali. Popravili bomo slabe zakone, pripravili nove pravilnike z jeklenimi čeljustmi, ki se jim noben mrhovinar z begajočimi ročicami in pohotnimi očki ne bo več izmuznil brez kazni. Japajade.
Tanjina čudežna vrnitev
Zori Jakolin poznajo številne Slovenke kot vedno nasmejano in vedno prijazno spodbujevalko ženskega podjetništva. Ki pa je nekega dne preprosto izginila z družbenih omrežij in posla. 27. oktobra 2019 je njena hči v prometni nesreči skorajda izgubila življenje. Pravi čudež je, da je preživela, pravijo zdravniki. In še večji, da bo letos, kljub hujšim poškodbam glave, opravljala maturo in se, če ji bo uspelo, vpisala na pravno fakulteto.
Kako nevarne so mutacije virusa covida-19?
Virus covida-19 je z nami že približno eno leto in o njem zdaj znanstveniki in tudi mi vemo veliko več kot na začetku pandemije. Ekspresno hitro razvita cepiva naj bi bila luč na koncu predora, a je ob zapletih, ki spremljajo njihovo proizvodnjo in distribucijo, za še dodatne skrbi in vznemirjenje poskrbel kar sam virus s svojimi mutacijami. Kar je bilo pričakovati, virusi to pač počno, res pa novi sevi odpirajo številna vprašanja, predvsem ali oziroma koliko nevarnejši so od izvornega. Odgovori znanstvenikov se za zdaj gibajo od zelo pomirjujočih pa vse do tistih, ki nam napovedujejo nič manj kot izbruh nove, še silovitejše pandemije.
Plemenita umetnost zračenja
Še pred nekaj meseci je prezračevanje prostorov pomenilo zgolj to, da odpreš okno. Zdaj se je pokazalo, da je zračenje tudi eno od učinkovitih orožij v boju proti covidu-19, ki skupaj z drugimi ukrepi učinkovito preprečuje okužbo. Seveda še vedno lahko samo odprete okno, še učinkoviteje pa je, če veste, katero okno, kako in kako pogosto.
Drug svet malo čez mejo
Hrvati imajo po zadnjih podatkih dnevno 525 novookuženih. Njihove številke torej kažejo, da jim gre veliko bolje kot nam. In ne, niso šele zaradi tako dobrih rezultatov odprli šol (za prve štiri razrede in zaključne letnike srednjih šol), vrtcev, cerkva in vseh trgovin. Oni vsega naštetega sploh nikoli niso zaprli. Delujejo celo gledališča in kinodvorane! Da ne omenjamo toplic. Te niso odprte kot pri nas samo za zdraviliško zdravljenje. Kako je to mogoče, v tem članku nismo ugotavljali, s Hrvati smo se le pogovarjali, kako živijo.
Ljubezni sem se naučila od ženske
Ani, danes ženski v poznih tridesetih, so bili vedno všeč moški. Vendar so bile njene zveze kratkotrajne in so se prej ali slej izjalovile. Dokler se ni na pragu svojih tridesetih na svoje veliko presenečenje zelo zaljubila – v žensko. Zanjo je bilo vse novo, ker o ženskah pred tem ni nikoli razmišljala. Kljub vsemu je bila srečna. To je bilo eno najlepših obdobij njenega življenja, trajalo je šest let. Potem pa so se njune poti razšle. Ostali sta prijateljici in v dobrih odnosih, tudi še sedaj, po manj kot letu dni, ko sta obe v novem partnerstvu. V nasprotju s svojo nekdanjo partnerko se je Ana zaljubila v moškega. A ta zveza je povsem drugačna od njenih prejšnjih z moškimi. Gradita na pravih, iskrenih temeljih, kot se je naučila v odnosu z žensko.
Spletni izziv je vzel življenje desetletnice
Povsem običajen večer v krogu družine se je spremenil v tragedijo, ki je ne bo mogoče pozabiti. Desetletno Antonello zdaj objokujejo njena družina, znanci in prijatelji v domačem mestu, pa tudi vsa Italija. A pomagati ji ne more nihče več. Morda se bo kateri od staršev zaradi njene smrti bolj zavedal, kako nevarne so lahko spletne ter telefonske aplikacije za otroke in mladostnike, željne pozornosti, slave in zabave.
1974: da te kap!
Ta teden smo se ob prebiranju naslednjega letnika pošteno zabavali. Prav res, nič hudega nam ni bilo. Najprej ob članku, ki je vzdignil nemalo prahu.
Moje zgode in nezgode v Dominikanski republiki
Zaljubljena sem v potovanja. Od nekdaj. Takoj, ko sem imela možnost, čas, denar, sem šla na pot. Afrika je moj drugi dom, Gana, Namibija, Uganda so globoko v mojem srcu, Azija preverjeno topla, tako ljudje kot klima, Iriandžaja nepozabna, v Indijo moram nujno vsaj še enkrat, na Kubo prav tako, Avstralija me še čaka ... Zato sem v tem času, času zaprtih meja, še posebej trpela. Že kupljena vozovnica za Bali čaka na boljše čase.
Dober sosed je kot svetilnik
»Vaš Svetilnik nam osvetljuje drobne dogodke, ki v življenju veliko pomenijo, in kaže, koliko smo še ljudje,« nam je v pismu zapisala Lizika Vardijan iz Novega mesta in dopisala še svoj drobni dogodek: »Čez noč je napadlo veliko snega in čakam na dovolj energije, da počistim dovoz. Na dovozu pa mlada soseda čistita sneg. Naš dovoz je počiščen in kozarček za ogrevanje popit. V srcu pa hvaležnost in ganjena: Hvala vama! Dober sosed, soseda sta ti bližje kot sorodniki. To spoznaš, ko z njimi živiš in izmenjuješ dnevne pogovore ter dejanja. To so svetilniki v času brezbrižnosti in odtujenosti.«
Krvni test, ki pokaže pretres možganov
Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) je odobrila napravo, ki s krvnim testom pokaže pretres možganov. Preizkusi so pokazali, da je tak test celo natančnejši od računalniške tomografije (CT) in seveda precej cenejši.
Sladki vonj normalnosti
Bilo je ljudsko rajanje brez ljudstva, prestolnica, odrezana od življenja z visokimi ograjami, bodečo žico in stražami vsepovsod. Da si boste laže predstavljali: Washington je bil prejšnjo sredo natanko tak kot Ljubljana junija lani na dan državnosti, samo avenije so tam malo širše in namesto do zob oboroženih policajev so imeli do zob oboroženo vojsko. Sicer pa praktično enako. Kdo pravi, da za praznik demokracije in ljudstva sploh potrebuješ ljudstvo?
Kdo bo potegnil zasilno zavoro?
Po poti trajnostnega razvoja bi morali smelo stopati že od prvega okoljskega vrha v Riu leta 1992, a se o njem glasneje govori šele zadnja leta. Tudi ali predvsem zato, ker nam narava vrača udarec. Slovenija ni izoliran otok, celo nadpovprečno podnebno ranljiva je, segreva se več kot dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Zato bi morali biti življenjsko zainteresirani za ukrepanje, pravi Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, fundacije, ki pri nas že 25 let sooblikuje trajnostno družbo.
Izgorevamo zaradi cankarjanske vzgoje
Igralka in voditeljica Maja Martina Merljak nas je letos skupaj z Blažem Švabom v silvestrski oddaji na TV Slovenija suvereno, prijetno, toplo, predvsem pa zabavno popeljala v leto 2021. V oddaji, ki so jo po dolgih letih spet predvajali v živo, se je skupaj z gledalci poslovila od leta, ki si ga sama ne bo zapomnila le po epidemiji, ki ji ni para, temveč tudi po svoji osebni preizkušnji. Na začetku leta je namreč igralko, ki je bila v življenju navajena hiteti kot brzovlak, ustavila izgorelost. Danes pravi, da jo je pravzaprav soočila z najboljšo izkušnjo, za katero je hvaležna, saj na življenje zdaj gleda iz povsem drugega zornega kota. In ker se vse več ljudi sooča s podobnimi težavami, se je odločila o izkušnji spregovoriti. Da bi jim bila v pomoč.
Z dobro voljo se vse premaga, tudi korono
Doslej že vemo, da covid-19 najtežje prebolijo starejši ljudje. A ti, ki vam jih predstavljamo v tokratnem članku, kljubujejo statistiki. Kljub visoki starosti so uspešno preboleli novi virus in mu ponosno pokazali figo. Nekaj najstarejših prebolevnikov v Sloveniji smo vprašali, kaj je po njihovem pripomoglo k njihovi dobri imunski odpornosti.
Zakon bo, a po čigavi meri?
Slovenska zakonodaja na področju konoplje je ena najbolj zastarelih v Evropi. Od leta 2017, ko so konopljo iz prve skupine prepovedanih drog premestili v drugo, med rastline in substance, ki so sicer nevarne za zdravje, a se lahko uporabljajo v medicini, se ni zgodilo nič. Še najmanj pa sistemska ureditev tega pomembnega področja, na katerem nas prehitevajo po levi in desni tudi sosednje države. Zadnje čase je sicer v zraku čutiti obujeno zanimanje za rešitev tega vprašanja tudi v politični srenji. Politične volje je na pogled dovolj, pričakovanja, da se bo preboj zgodil kmalu, tudi. Pa se bo res kaj tudi spremenilo? Ali se bo ponovno tresla gora in rodila miš?