Že v preteklem letu, ko smo vremenu zaradi epidemije posvečali nekoliko manj pozornosti, je bilo jasno, da se podnebje spreminja naprej. »Leto 2020 je bilo spet mnogo pretoplo in globalno se vse hitreje približujemo nevarni meji ogrevanja za več kot 1,5 stopinje Celzija. Vrstili so se ekstremni vremenski dogodki, bilo jih je več kot nekoč in bili so tudi silovitejši. Pri nas je bilo 2020. četrto najtoplejše in vsa najtoplejša leta so se zgodila v zadnjih desetih letih. Ekstremi so nam lani nekoliko prizanesli, pa vendar smo imeli najtoplejši februar. Vsebnost toplogrednih plinov v zraku je bila tudi rekordno visoka, najvišja v zadnjem milijonu let. Človeštvo še kar naprej z izpusti spreminja ozračje. Čeprav je bil ves svet pod vplivom ukrepov zaradi covida-19, so se izpusti zmanjšali samo za sedem odstotkov, na Kitajskem pa le za en odstotek, saj je vsa industrija delovala nemoteno. Pandemija je, žal, pozornost politike usmerjala proč od reševanja okoljskih problemov, na primer uresničevanja Pariškega sporazuma,« pravi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Nepredvidljiva zima. Mrzlo zimsko vreme s ponekod debelo snežno odejo, kakršne smo bili vajeni nekoč, v tem času povzroča prave nevšečnosti. Bo kmalu topleje? »Zimsko vreme je od nekdaj močno variabilno, še zlasti januarja in februarja. Možne so ogromne razlike, včasih so ti meseci v povprečju tudi za pet stopinj pretopli ali prehladni. Poleti takih nihanj ni. Tudi letos bo januar kar prehladen, saj bo sredina meseca zelo mrzla, a še vedno ne bo ekstremen v povprečju. Običajno sledita še dva hladna vala, a ker je bil december že pretopel, bo lahko v februarju le še eden. Zelo verjetno bo februar mnogo toplejši. Podnebne spremembe, ki zelo spreminjajo Arktiko, tudi prispevajo k še večji spremenljivosti. Arktični zrak namreč odloča, kako mraz bo pri nas pozimi. Težko pa je napovedati, kako se bo obnašal marec. Zaradi podnebnih sprememb je verjetnost, da bo toplejši od povprečja, seveda večja. Če bo pomlad izrazito pretopla, lahko pride do poplav, vendar zelo redko samo zaradi taljenja snega. Enako velja tudi za zemeljske plazove. Te izzove deževje in redko sneg,« pojasnjuje prof. dr. Kajfež Bogatajeva.

Toča v decembru. Tudi v letošnji zimi je bilo enako kot lani več ekstremnih vremenskih dogodkov. Mag. Tanja Cegnar, meteorologinja iz Agencije Republike Slovenije za okolje: »Od 5. do 10. decembra so zahodno Slovenijo zajele res obilne padavine. Narasli so vodotoki, v visokogorju je zapadlo veliko snega. Tudi plimovanje morja je bilo visoko. 7. decembra je malo pred 19. uro na Obali pustošila nevihta s točo, nalivom in močnimi sunki vetra, kar je za december res izjemno. O škodi in težavah zaradi vremena so poročali na obalnem in ilirskobistriškem območju ter ponekod na Gorenjskem, pa na Koroškem in severovzhodu Štajerske ...«

Štirje metri snega! »December je bil sicer kot celota nadpovprečno topel, vendar so bili v preteklosti že tudi toplejši decembri. Povprečna temperatura je bila na začetku leta v mejah običajne spremenljivosti. Drugi konec tedna in v tem tednu pa se je spustila pod dolgoletno povprečje. Najbolj to občutijo v krajih s snežno odejo, tako na primer v Zgornjesavski dolini temperatura vztraja občutno pod dolgoletnim povprečjem že od 8. januarja. Mrzlo je tudi po višjih zasneženih planotah. 11. januarja se je temperatura na Kredarici spustila na –17,1 stopinje Celzija, v Ratečah se je 9. januarja ohladilo na –16,4 stopinje Celzija, 10. januarja čez dan pa se je v Ratečah ogrelo le na –7,4 stopinje Celzija. Snežna odeja, jasna noč in mirno vreme so recept za zelo mrzlo jutro,« razlaga mag. Cegnarjeva. O trenutno res debeli snežni odeji pa dodaja: »Na Kredarici je bila letos januarja snežna odeja kar nekaj dni debela 420 cm, zdaj se počasi malce poseda. Ta višina v januarju močno presega dolgoletno povprečje.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 3, 19. 1. 2021